ECJ - Sodišče Evropske unije je v torek razsodilo (primer C-588/21 P), da morajo biti evropski harmonizirani tehnični standardi dostopni državljanom Unije. V postopku, ki je trajal od leta 2018, sta ameriška in irska neprofitni organizaciji Public.Resource.Org in Right to Know od Komisije zahtevali dostop do harmoniziranih tehničnih standardov na ravni Unije za varnost igrač. Komisija je prošnjo zavrnila, čemur je na prvi stopnji pritrdilo tudi Splošno sodišče Unije.

Sedaj je Sodišče EU na drugi stopnji v pritožbenem postopku prvostopenjsko sodbo razveljavilo, sklep Komisije pa odpravilo. Sodišče je razsodilo, da so omenjeni standardi del prava Evropska unije. Ker so dokumenti del pravnega reda, morajo biti dostopni vsem državljanom, vsem fizičnim osebam s prebivališčem v EU in vsem pravnim osebam s sedežem v EU. Dostop do dokumente se lahko izjemoma zavrne, če bi razkritje ogrozilo poslovne interese, denimo zaradi intelektualne lastnine, a se tedaj presoja javni interes. In v...

Reuters - Na včerajšnjem srečanju delničarjev Appla v Cupertinu je bil na dnevnem redu tudi predlog enega od vlagateljev, da bi podjetje poslej moralo redno poročati o svoji politiki glede svobode govora in pravice do informiranosti. Predlog se je precej neposredno nanašal na Applovo uklanjanje zahtevam kitajske vlade v preteklosti, zlasti na množičen umik VPN aplikacij iz AppStora leta 2017 ter na umik aplikacije časnika New York Times istega leta.

Predlog je na glasovanju dobil le 40,6 odstotka glasov, kar je premalo za uveljavitev, po drugi strani pa vendarle več, kot je dobil soroden predlog pred dvema letoma, kje bilo za le 5,6 % kapitala. Vsekakor pa je tokratno glasovanje po mnenju analitikov dobilo dovolj podpore, da bodo v vodstvu morali začeti resneje razmišljati o tem, kako njihova politika do človekovih pravic v takih državah vpliva na njihov siceršnji ugled.

Pri Applu sicer zadevo pojasnjujejo tako, da v vsaki državi delujejo skladno s tamkajšnjo zakonodajo: "V takih primerih...

CNet - Ker ZDA na zvezni ravni niso pokazale interesa za varovanje informacijske zasebnosti, kot smo denimo to z GDPR storili v EU, je Kalifornija lani uporniško sprejela svoj lasten zakon, California Consumer Privacy Act, ki bo začel veljati s 1. januarjem. Vse skupaj dobi poseben poudarek, če pomislimo, da gre obenem za zvezno državo, v kateri domuje Silicijeva dolina.

Tamkajšnji generalni tožilec je zato te dni objavil nekaj napotkov, ki naj bi podjetjem pomagali pri prilagajanju novim pravilom. "Zasebnost je v Kaliforniji pravica," je ob tem dejal Xavier Becerra in dodal: "Podjetja pa se morajo zavedati, da nevednost ne bo veljala kot opravičilo."

Najprej, podjetja morajo uporabnikom vnaprej pojasniti kakšne podatke o njih zbirajo, predvsem pa morajo s takim početjem prenehati, če tako želi posameznik. Enako velja za prepoved prodaje podatkov tretjim osebam ali pa za zahtevo po izbrisu zbranih podatkov, tudi v teh primerih morajo podjetja brezpogojno ugoditi zahtevi uporabnika....

Slo-Tech - Cilj, da bi do leta 2020 z ultrahitrimi spletnimi povezavami, torej s prepustnostjo vsaj 100 Mbps, opremili polovico gospodinjstev v uniji, se kot kaže ne bo uresničil. Do sredine lanskega leta je namreč tako povezavo dobilo le 15 % prebivalstva unije. Še več, skozi prste bo najbrž spolzel tudi podrejeni cilj, ki predpisuje vsaj 30 Mbps na gospodinjstvo.

Da je načrt nedosegljiv, je v svoji reviziji pred dnevi ugotovilo Evropsko računsko sodišče. Dokument ugotavlja, da se razmere sčasoma sicer izboljšujejo, dosežen je bil tudi prvi cilj, zadan do leta 2013, po katerem naj bi države članice polovici prebivalstva priskrbele vsaj osnovno širokopasovno povezavo.

Delegacija sodišča je obiskala...

Slo-Tech - V ZDA bodo pri vstopu v letu 1984 morda celo prehiteli Veliko Britanijo, saj je danes začel veljati spremenjen 41. člen Zveznih pravil o kazenskim postopku (Federal Rules of Criminal Procedure), kar se sliši povsem neškodljivo. A v resnici je s tem FBI dobil zelo široka pooblastila za vdiranje v računalniške sisteme po celem svetu. Dopolnila so sprejeli, čeprav so jim EFF, strokovnjaki in druge organizacije za varovanje državljanskih svoboščin, demokratski del Senata, multinacionalke in Evropa odločno nasprotovali. Spremembo pravil so predstavili kot proceduralno dopolnitev, čemur je na prvi pogled morda podobna, a v resnici bistveno širi pristojnosti sodišč in pooblastila organov pregona.

Po novem lahko sodnik nižjega sodišča (magistrate judge) pri sumu...

Slo-Tech - Kot smo pisali prejšnji mesec, je naše Ustavno sodišče sledilo aprilski odločitvi Sodišča EU in delno tudi štiri leta stari odločitvi nemškega Zveznega ustavnega sodišča ter razveljavilo celotno XIII. poglavje Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki je določalo obvezno in dolgotrajno hrambo prometnih podatkov za potrebe policije, SOVE in OVS MORS (in še koga). S tem se (žal zgolj do nadaljnjega) zaključuje 8-letno obdobje sistematičnih kršitev človekovih pravic bolj ali manj vseh prebivalcev Slovenije. V tem prispevku si bomo malo na daljše (tl:dr) pogledali vsebino odločbe,...

Slo-Tech - Sodišče Evropske Unije je v današnji sodbi direktivo EU o obvezni hrambi prometnih podatkov označilo za izjemno resen poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti in zaščite osebnih podatkov in jo odpravilo.

Hramba zgodovinskih podatkov o uporabi komunikacijskih naprav v obliki, kot jo med drugimi prakticira tudi Slovenija, je v nasprotju z Listino EU o temeljnih pravicah, so zapisali, saj predstavlja nesorazmeren poseg v človekovo pravico do zasebnosti in zaščite osebnih podatkov.

Spomnimo, direktiva že od l. 2006 določa, da morajo telekomunikacijski operaterji prometne podatke o vaših klicih in dostopih do interneta hraniti najmanj šest mesecev in največ dve leti. Podatki morajo biti na voljo organom pregona za odkrivanje storilcev resnih kaznivih dejanj.

Sodišče je takšen poseg označilo kot pretiran. Direktiva namreč ne pove, koliko časa je potrebno hraniti te podatke glede na tip podatka in glede na resnost kaznivega dejanja. V Sloveniji operaterji omrežij podatke...

Slo-Tech - ECJ je danes objavilo mnenje generalnega pravobranilca v zvezi z evropsko direktivo o obvezni hrambi prometnih podatkov.

Pravobranilec je mnenja, da je direktiva v sedaj veljavni obliki nezdružljiva z Listino Evropske Unije o temeljnih pravicah, saj naj bi bila izrazito podnormirana.

Po mnenju generalnega pravobranilca Direktiva pomeni izrazito poseganje v pravico državljanov do spoštovanja zasebnega življenja, ker določa obveznost ponudnikov telefonskih in elektronskih komunikacijskih storitev, da zbirajo in hranijo podatke o prometu in lokaciji teh komunikacij.

Generalni pravobranilec v zvezi s tem poudarja, da je mogoče z uporabo teh podatkov ustvariti zelo zanesljivo in izčrpno sliko o pomembnem vidiku ravnanja osebe, ki se nanaša izključno na njeno zasebno življenje, ali celo celovito in natančno sliko o njeni zasebni identiteti. Poleg tega obstaja veliko tveganje, da se bodo hranjeni podatki uporabili za nezakonite namene, ki bi lahko posegali v zasebnost ali bili, širše,...

EDRI - Kot smo pisali lani decembra, naši severni sosedje niso ravno navdušeni nad idejo obvezne retencije prometnih podatkov pri mobilnih in internetnih operaterjih. Režim je v okrnjeni obliki zaštartal šele lani aprila (pri nas že septembra 2007), po tem, ko jim je Evropska komisija grozila z večmiljonsko tožbo zaradi neimplementacije retencijske direktive. Koalicija se je morala za sprejem novele zakona o telekomunikacijah precej potruditi, kup njenih poslancev pa je glasoval proti. Tudi sama implementacija je dokaj stroga do policistov. Prometni podatki se hranijo vsega 6 mesecev, dostop do njih pa je možen samo za potrebe preiskave hujših kaznivih dejanj in na podlagi sodne odredbe. Do...

Slo-Tech - O zgodbi s ti. Unijino retencijsko direktivo smo že precej pisali, prvič že leta 2004, ko je Komisija še razmišljala o obvezni hrambi prometnih podatkov za potrebe preiskave hudih kaznivih dejanj in drugih resnih potreb nacionalne varnosti. Zbiranje na "prostovoljni osnovi" je članicam sicer dovolila že l. 2002 z malo ironično poimenovano direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, obveznost pa - kot zdaj vemo - potrdila marca 2006 z omenjeno retencijsko direktivo. Rok za prenos v nacionalno zakonodajo, pri nas Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) oz. zdaj ZEKom-1, je potekel 15. septembra 2007. Mi smo seveda požurili in kljub intenzivnemu nasprotovanju tako laične kot strokovne javnosti vse skupaj...

Slo-Tech - Kot smo pisali minuli mesec, so naši severni sosedje šele s prvim aprilom letos uvedli obvezno retencijo prometnih podatkov - podatkov o pošiljatelju, prejemniku, trajanju klica, ter lokaciji kličočega, klicanega oz. pošiljatelja ter prejemnika sms ali mms sporočila, podatkov o identiteti statičnih in dinamičnih ip številk. Nevladne organizacije so na predvečer začetka priredile žalne maše za zasebnost v več večjih mestih, ter seveda napovedale vložitev pobude za oceno ustavnosti, v upanju, bo njihovo ustavno sodišče (Verfassungsgerichtshof, tudi VfGH) ugotovilo neustavnost blanketnega in nediskriminatornega zbiranja izjemno obsežnih, podrobnih in vseobsegajočih podatkov o vseh državljanih. Pritožbo je podpisalo več kot 11.000 državljanov (izgubljenih pol tokrat ni bilo) ter še čez 100.000 njihovih spletnih kolegov, pridružila pa se jim je tudi sosednja zvezna dežela Avstrijska Koroška.

Ustavni sodniki so ta torek odločili, da zadevo posredujejo na Sodišče EU (CJEU), v obliki ti.

Informacijski pooblaščenec - Maja letos nam je Evropska komisija zagrozila z kaznijo 13.000 evrov plus drobiž dnevno (!), če ne pohitimo z implementacijo ključne telekomunikacijske zakonodaje, ki prinaša dodatne pravice v dobro uporabnikov. Najbolj se mudi z novelo e-Privacy direktive (popularno ti. "cookie direktive"), ki ponudnike spletnih strani zavezuje, da od uporabnika pridobijo soglasje, še preden na njegov računalnik postavijo kakršnekoli ne-nujne HTTP piškotke -- takšne, ki niso potrebni za prijavo ali kaj podobnega. Na ta način se - recimo, glej režime ostalih držav - zagotovi, da bo uporabnik vnaprej seznanjen z vsakršnimi oglaševalskimi vključki, ki bo lahko potencialno zbirali podatke o njegovi spletni aktivnosti, posebej za potrebe profiliranja. Rok za...

EDRI - Avstrija je konec aprila kot predzadnja država članica EU (zavlačujejo samo še Švedi) v svojo zakonodajo prenesla ti. retencijsko direktivo, ki operaterje fiksnih, mobilnih in internetnih komunikacij obveže k hranjenju prometnih in lokacijskih podatkov o vseh uporabnikih, zaradi možnosti, da bo to v naslednjih 6-24 mesecih morda koristno v boju proti terorizmu in drugim "resnim kaznivim dejanjem" (po presoji vsake države članice). Podatke bodo naši severni sosedi začeli zbirati aprila prihodnje leto, policija pa si je že zagotovila dostop do njih brez sodne odredbe v primeru "splošne nevarnosti". Kot pričakovano, je sprejem zakona šel "po pravilih" - uvrščen je bil...

Slo-Tech -

Na zadnji marčevski dan je češko Ustavno sodišče odločilo, da njihov zakon o implementaciji retencijske direktive ni skladen z ustavo, in ga razveljavilo. S tem operaterji elektronskih komunikacij do nadaljnjega več niso zavezani k zbiranju prometnih podatkov o telefonskih klicih, sms-ih, prejetih e-poštnih sporočilih in obiskanih spletnih straneh, že zbrane podatke pa morajo izbrisati. Prav tako bodo sodišča enega po enega pregledala vse kazenske zadeve, v katerih so bili prometni podatki služili kot dokaz.

Postopek je stekel lani spomladi na podlagi ustavne pritožbe nevladne organizacije Iuridicum Remedium (IuRe), pridružilo pa se jim je še 51 poslancev nacionalnega parlamenta. Glavni očitek so bili nesorazmerno skopi...