Slo-Tech - Angleška agencija za javno zdravje PHE (Public Health England) je priznala, da so zaradi računalniške napake nápak obdelali 15.814 pozitivnih rezultatov testa na prisotnost SARS-CoV-2, ki so bili izvedeni med 25. septembrom in 2. oktobrom. Šlo je večinoma za bolnike z lažjim potekom bolezni, ki so jih testirali v zdravstvenih domovih in ne v bolnišnicah. Tedensko število okuženih je zato za skoraj 16 tisoč prenizko, prav tako pa niso obvestili približno 50.000 ljudi, ki so bili v stiku z omenjenimi.

Britanski premier Boris Johnson je dejal, da se je zgodila napaka, ko je nekaj podatkov "odrezalo". Sedaj so obvestili ljudi, ki so bili pozitivnih na izgubljenih testih, poteka pa tudi epidemiološka preiskava, torej sledenje in obveščanje njihovih stikov. Zdravstveni minister Matt Hancock je zaradi tega danes sklical izredni sestanek predstavnikov lokalnih oblasti, kjer je pojasnjeval zaplet. Iz PHE sporočajo, da so sami odgovorni za napako, ki jo pripisujejo človeški napaki in...

Nobelove nagrade - Letošnja razglasitev Nobelovih nagrad se končuje z razglasitvijo prejemnikov nagrade za dosežke v ekonomiji, ki jo švedska centralna banka podeljuje od leta 1969. Letos jo prejmeta ameriška ekonomista William D. Nordhaus in Paul M. Romer, ker sta v gospodarsko rast vkomponirala inovacije in podnebje. Ukvarjala sta se z vprašanjem dolgoročne in trajnostne rasti ter proučevala vzroke in posledice tehnoloških inovacij in podnebnih sprememb.

Nordhaus je magistriral na Yalu ter doktoriral na MIT-u. Večji del svoje kariere je bil profesor na Yalu, vmes pa je v času Carterjeve administracije vodil Svet ekonomskih svetovalcev (1977-1979) ter bostonsko podružnico ameriške centralne banke (2014-2015). Raziskovalno se je ukvarjal z...

Slo-Tech - Microsoftov Excel je čudovito orodje, ki ga zaradi njegove enostavnosti in zmogljivosti uporabljamo marsikje, na žalost pa tudi tam, kjer nima kaj iskati. V znanosti je uporaba Excela precej dvorezen meč, ker Excel ni program, ki bi nadomestil baze podatke in programe za njihovo obdelavo, ker ima omejeno natančnost in nenazadnje tudi zato, ker si Excel tipe podatkov včasih razloži po svoje.

Članek v Genome Biology na primer ugotavlja, da ima kar petina vseh znanstvenih člankov s področja genomike napake v podatkih, ki so posledica pretvarjanja tipov podatkov v Excelu. Če namreč nismo previdni in podatkov predhodno ne opremimo z apostrofom ali izrecno nastavimo tip kot besedilo, bo Excel poizkusil podatke pretvoriti v drug tip. Pri poimenovanju genov in klonov to ni najbolj pametno.

Nekateri geni imajo namreč imena, ki jih Excel...

Business Insider - Temelj znanstvenih raziskav je ponovljivost, najsi gre za zmožnost ponovitve in rezultatov poizkusa ali pa vsaj rezultatov iz zbranih surovih podatkov z isto metodologijo, kadar poizkusa ni mogoče ponoviti. Znanost ima svoje probleme, ki so po navadi posledica malomarnosti ali cel namernega ravnanja avtorjev. Narašča število umaknjenih člankov, ker so v njih neresnični podatki ali popolne neumnosti. Velike ponareditve odmevnih rezultatov so sorazmerno redke in imajo resne posledice, pri vseh teh nepravilnosti pa gre za manjši del člankov - velika večina je še vedno povsem resničnih in ponovljivih.

To pot je ponovno pod drobnogledom ekonomija, ki nam je dala eno najbolj razvpitih afer, ko sta Carmen...

Slo-Tech - V sobi sedi petdeset mlajših moških. Po gaussovem statističnem povprečju bodo verjetno visoki dobrih 170 centimetrov in težki nekaj več kot 70 kilogramov. Takšna napoved je precej zanesljiva, saj znanstveniki doslej še niso odkrili osem metrov visokega ali pol kilograma težkega odraslega človeka, ki bi bistveno pokvaril povprečje.

Kaj pa, če namesto višine in teže ocenjujemo njihove prihodke in se med njimi znajde Bill Gates ali kak drug milijarder? V tem primeru bodo v povprečju vsi milijonarji, napake pa po gaussovi metodi ne bi mogli predvideti ali preprečiti, saj so lahko premoženjske razlike bistveno večje od telesnih. Nihče ne more biti stokrat višji ali težji od vas, lahko pa je tudi po več tisočkrat bogatejši.

Z zadrego skritega milijarderja je libanonsko-ameriški matematik Nassim Nicholas Taleb razložil zelo pogosto človeško zmoto, ki jo je poimenoval „problem črnega laboda“. Velika večina labodov je belih, zato črne ptice ponavadi obravnavamo samo kot posebnost ali...

Slo-Tech - Eden izmed največkrat citiranih člankov, ne le v znanstveni srenji, temveč tudi med politiki, gospodarstveniki in ekonomisti, je članek Growth in a Time of Debt iz leta 2010. V njem sta avtorja Carmen M. Reinhart in Kenneth S. Rogoff iz Nacionalnega urada za ekonomske raziskave v Massachusettsu s primerjalno analizo podatkov o zadolženosti držav in njihovi gospodarski rasti ugotovila, da ko razmerje med državnim dolgom in BDP-jem doseže 90 odstotkov, gospodarska rast v povprečju postane negativna, mediana gospodarske rasti pa se zniža za več kot odstotno točko. To je argument, ki so ga...

Slo-Tech - V Sloveniji je postalo običajno, da se osebe in ideje, ki dišijo po progresivnosti, zmerja s komunizmom. Prav tako je postalo običajno, da se osebe in ideje, ki dišijo po konzervativnosti, a niso ravno katoliške, zmerja z neoliberalnostjo.

Neoliberalizem – posebno zmes ekonomske teorije, politike in razlage delovanja človeške družbe – najpogosteje spremljata podobi ameriškega republikanskega predsednika Ronalda Reagana in britanske konzervativne premierke Margaret Thatcher, ki sta v osemdesetih letih prejšnjega stoletja najbolj radikalno posegla v idejo države blaginje. Za njuno politiko je značilno krčenje delavskih pravic, liberalizacija reguliranih gospodarskih panog (energetike, telekomunikacij …) privatizacija javnega sektorja in ukinjanje socialne države. Oba politika družbe nista videla kot nečesa kolektivnega („družba ne obstaja“), ampak sta poudarjala svobodnega posameznika, ki si blaginjo ustvarja na svobodnem trgu in s konkurenčnim bojem, v katerega država ne sme...

Guardian - Z interneta oziroma podatkov, ki jih ljudje delijo prek interneta, se da izluščiti marsikatero napoved, o čemer smo že pisali. Google Trends je aplikacija, ki kaže pogostost iskanja po posameznih ključnih besedah, in že leta 2008 so ugotovili, da je z analizo teh besed mogoče zelo točno napovedati, kdaj bo kod izbruhnila gripa. Zanimiva je tudi letošnja raziskava, v kateri so odkrili, da je naravnanost državljanov neke države v prihodnost (približek zanjo je število iskanj s ključnimi besedami prihodnjih let) močno korelirana z bogastvom te države. Naslednje vprašanje je, ali bi se dalo z merjenjem internetnega navdušenja...

Nature - Počasi se premikajo stvari na področju znanstvenih revij, kjer trenutno vladata divji kapitalizem in kaos. Založniki revij, ki praktično vse delo brez plačila naložijo akademikom (pisanje članka, predlaganje recenzentov, recenziranje se opravijo brezplačno), potem za dostop do revij mastno zaračunavajo (zaradi česar tudi preprodaja gesel ni nič neobičajnega). Naročnine na posamezno revijo ali pakete nekega založnika gredo v stotisoče evrov letno na inštitucijo, kar načenja proračune tudi najbogatejših univerz. Tehniška univerza München in Univerza Harvard sta zgolj najodmevnejši imeni, ki...

Slo-Tech - Danes so razglasili še prejemnika zadnje letošnje Nobelove nagrade. Že tradicionalno v ponedeljek po tednu razglasitev preostalih nagrajencev Švedska kraljeva akademija znanosti v Stockholmu sporoči imena nagrajencev za ekonomijo. Letošnjo nagrado Švedske narodne banke v spomin Alfreda Nobela prejmeta Thomas J. Sargent in Christopher A. Sims iz ZDA za "empirične raziskave vzročnosti v makroekonomiji".

Nagrajenca sta v 70. in 80. letih preteklega stoletja raziskovala, kako ekonomska politika vpliva na ekonomijo in kako ekonomija potem vpliva na ekonomsko politiko. Gre za dvosmerni odnos medsebojnega sovplivanja, ki ima pomembne posledice za naš svet. Sestoji iz trajnih in začasnih...

Discovery News - Tudi vi verjamete razlagam ameriških politikov, ki kar naprej ponavljajo, da bi napori za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov močno ogrozili ameriško gospodarsko rast. Nenazadnje je bilo pred kratkim podobne trditve in sklepe slišati tudi v Evropski Uniji, kjer so v načrtu ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam zapisali, da takšna prizadevanja "ne smejo škodovati evropski težki industriji".



Univerza Yale je glede na to, da obstajajo številne okoljske politike in modeli, ki za iste časovnice predvidevajo različne rezultate, ustvarila interaktiven program, s katerim lahko vsak preveri, kakšne posledice bi imel premik k obnovljivim virom za ameriško ekonomijo ( See For Yourself How Greenhouse...