Slo-Tech - Visoko v čilenskih Andih so dokončali projekt, ki se je začel pred 26 leti. Na vrhu gore Cerro Chajnantor sredi puščave Atacama so na nadmorski višini 5640 metrov postavili teleskop, ki je s tem najvišje na svetu. Medtem ko je znameniti Atacama Large Millimeter Array na nadmorski višini 5050 metrov, je novi Tokyo Atacama Observatory še višje. Izgradnjo je financirala Japonska, upravljala pa ga bo univerza v Tokiu.

TAO so postavili sredi puščave zaradi odličnih pogojev, ki tam vladajo za opazovanje. Visoka nadmorska višina pomeni, da je nad njim le malo atmosfere, ki moti opazovanja, zelo suh zrak, stabilno vreme in skoraj nič oblačnosti pa omogočajo učinkovito izrabo te višine. Tudi astronomsko je južna polobla zelo primerna za opazovanje bližnjih teles, ker je usmerjena proti središču Galaksije.

Projekt se je začel leta 1998, izzivi pa so bili tako tehnični kot politični. Pridobiti so morali tako dovoljenje čilenske vlade kakor tudi soglasja lokalnih prebivalcev, na koncu pa še...

ISSnationallab - Superračunalnik z domiselnim imenom Spaceborne Computer je na krovu Mednarodne vesoljske postaje (ISS)preživel 615 dni oz. skoraj poldrugo leto, v ponedeljek pa je na krovu Spaceove kapsule Dragon pristal v Tihem oceanu. Trenutno z ladjo pluje proti ameriški obali, kjer bo čisto zadnja stvar, ki jo bodo demontirali iz kapsule, zato ga bodo pri HPE, kjer so ga izdelali, dobili nazaj šele čez slab mesec dni. Čaka ga temeljit pregled, saj je to redka priložnost, da znanstveniki ugotovijo stopnjo obrabe, ki jo elektronika doživi med daljšim potovanjem po vesolju.

Zunaj zemeljske atmosfere se namreč za take naprave nahaja precej neprijazno okolje, s povišano stopnjo sevanja kozmičnih in...

Slo-Tech - Einstein je že pred sto leti ugotovil, da čas teče v močnejšem gravitacijskem polju teče počasneje. To pomembno spoznanje relativnostne teorije so eksperimentalno preverili že velikokrat in ga danes upoštevamo tudi pri načrtovanju. Ure na satelitih GPS morajo upoštevati, da so sateliti v šibkejšem gravitacijskem polju kakor na površju Zemlje in da se gibljejo hitro. To znese 38 milisekund na dan! Gre pa tudi v drugo smer - iz hitrosti tiktakanja natančne ure lahko izračunamo, v kako močnem gravitacijskem polju smo, kar na Zemlji prevedemo v nadmorsko višino. To so v praksi s prenosno atomsko uro sedaj prvikrat tudi storili. O tem pišejo v Nature Physics.

Raziskovalci britanskega National Physical Laboratory, nemškega...

Telegraph News - Pred slabimi tremi leti smo pisali, da je dobršen del Everesta dobil pokritost s signalom 3G, potem ko je bila predhodno mogoča komunikacija le s satelitskimi telefoni. Sedaj je bazni tabor na Everest dobil signal 4G.

Že leta 2007 je Huawei v sodelovanju s China Mobile pokril severno pot na Everest z mobilnim omrežjem, saj so Kitajci leta 2008 tja nesli olimpijsko plamenico. V baznem taboru na višini 5100 metrov so postavili postajo, ki do danes deluje brez težav. Potem so leta 2010 omogočili še pokritost s signalom 3G, odslej pa torej s 4G.

Kljub pompozni izjavi za javnost je treba pravilno razumeti dosežek. Povezljivost 4G je mogoča iz baznega tabora. Čeprav na nadmorski višini dobrih pet kilometrov ni prijetno, tam najdemo...

Slo-Tech - Te dni je začel polno delovanje teleskop ALMA (Atacama Large Milimeter/sub-millimeter Array), ki so ga zgradili na planoti Chajnantor v čilski puščavi Atacama na nadmorski višini 5000 metrov. Uradna otvoritvena slovesnost je bila v sredo. Teleskop sestoji iz 66 radioteleskopov s premerom krožnika sedem ali dvanajst metrov, ki so postavljeni vsaksebi do največ 16 kilometrov, večinoma pa manj. Atacama je bila izbrana kot idealno mesto za tovrstna opazovanja vesolja, saj je na nadmorski višini 5000 metrov nad teleskopi le polovica atmosfere. Glavno prednost pa predstavlja izjemno suho podnebje, saj vlaga moti opazovanja v milimetrskem in podmilimetrskem spektru, ker tam...

European Southern Observatory - Ste kdaj prebrali nalepko na trdem disku? Na njej so zapisani delovni pogoji, ki ne obsegajo le temperaturnega razpona, ampak določajo tudi zgornjo nadmorsko višino, ki običajno znaša 3000 metrov. Razlog je v delovanju diskov, saj med branjem glava počiva na zračni blazini, za kar potrebuje dovolj gost zrak. Delovanje računalniške opreme na visoki nadmorski višini ni samoumevno, kot vam bo povedal vsak obiskovalec baznih taborov v Himalaji, v vesoljska plovila pa tako ali tako vgrajujejo posebno na kozmične žarke odporno opremo. V Čilu so na nadmorski višini 5000 metrov poleg teleskopov postavili superračunalnik, za kar so morali premagati precej tehnoloških težav.

ALMA je okrajšava za Atacama Large Millimeter Array...

PC World - Klasični trdi diski dandanes so skoraj hermetično zaprti. To pomeni, da sicer imajo majhno luknjico, čez katero je poveznjen mikronski filter delcev, a je njena funkcija le izenačevanja tlaka. V povprečju je snovni tok skoznjo zanemarljiv. Kljub temu to postavlja nekatere omejitve, med katerimi je najbolj očitna najvišja dovoljena nadmorska višina, kjer naprave še smemo uporabljati. Razlog je v z višino pojemajoči gostoti zraka, ki zmore s konvekcijo prenašati vedno manj toplote, zato se pri ekstremnih nadmorskih višinah naprave začnejo pregrevati. Dodatne težave pri zmanjšanju zračnega tlaka so zmanjšan vzgon, ki drži bralno glavo nad ploščami diska.

Western Digital je po več letih razvoja uspel izdelati trde diske (izjava za javnost),...

The Wall Street Journal - Blue Origin je eno izmed zasebnih podjetij, ki razvija vesoljska plovila in na katera (druga so še Boeing, Sierra Nevada in SpaceX) NASA po koncu ere raketoplanov polaga upe in tudi financiranje za razvoj novih vesoljskih taksijev in tovornih plovil. Jeff Bezos, lastnik Blue Origina, sicer pa znan kot milijarder in ustanovitelj Amazona, je potrdil, da je testni polet v avgustu spodletel, plovilo pa je podjetje med poizkusom izgubilo.

Preizkusni polet so izvajali 24. avgusta. Ko je plovilo doseglo približno 13.700 metrov nadmorske višine in je letelo s hitrostjo 1,2 maha, je iz za zdaj neznanih razlogov izgubilo potisk in padlo nazaj na Zemljo. Plovilo je bilo popolnoma uničeno. Blue...

engadget - Motorolin tablični računalnik, ki je predstavitveni model za Googlov prihajajoč operacijski sistem Android 3.0, ima sicer dokaj standarden nabor takšnih in drugačnih senzorjev - merilec pospeška, žiroskop, merilec magnetnega polja oz. kompas, senzor osvetlitve, medtem ko nepresenetljivo manjka senzor bližine, ki na mobilnih telefonih izključi zaslon ter senzor za zaznavanje dotikov, ko telefon pristavimo k ušesu - tablični računalnik tega seveda ne potrebuje.

A nabor senzorjev se tukaj ne konča, saj so pri Motoroli vključili še barometer oz. merilec zračnega pritiska. To potrdi tudi nabor specifikacij na Motorolini spletni strani, a razlog za vključitev vseeno ne skače v oči. Z merilcem tlaka se sicer da...

Slo-Tech - Nova Gorica je pred kratkim postala bogatejša za novo pridobitev - amaterskim astronomskim observatorijem Voglarji, ki je v lasti lokalnega astronomskega društva Teleskop in ki predstavlja pomembno pridobitev za nadaljnje širjenje astronomije na Primorskem. Observatorij je velik 5,3 x 3,3 metre in se nahaja na 784 m nadmorske višine, severozahodno od Nove Gorice v Trnovskem gozdu, njegova vrtljiva kupola pa ima premer 2,3 metra, observatorij pa je seveda opremljen tudi s teleskopom, kot se za astronomske observatorije spodobi. V njem domuje računalniško podprt teleskop Meade 10" f/10 LX200. Astronomsko društvo Teleskop obljublja tudi dneve odprtih vrat, več o dogajanju pa bo objavljeno na njihovi spletni strani.

TG Daily - V 28 letni raziskavi ameriškega Centra za Okoljske Napovedi in Oddelka za Energijo so ugotovili, da je za vetrne elektrarne najbolj primerno ameriško mesto New York namesto bolj pričakovanega Wind Cityja, Chicaga. Žal bo izkoriščanje teh vetrov rahlo težavno, saj se nahajajo približno 9 kilometrov nad morsko gladino. Vetrovi na visokih nadmorskih višinah pihajo mnogo močneje in stabilnejše kot pri tleh. Medtem ko je pri tleh v najboljših primerih na voljo manj kot 1 kW na kvadratni meter energije, vetrovi na visokih višinah ponujajo v povprečju 10 kW/m², vetrovi nad New Yorkom pa celo 16 kW/m² energije.

Edin možen način izkoriščanja je zaenkrat z zmaji, lebdečimi vetrnimi turbinami, ki bi bile privezane na površino zemlje, prek privezov pa bi na trdna tla pošiljala še električno energijo. Skupaj z ostalimi primernimi lokacijami, med katere spada celotna vzhodna obala ZDA, vzhodna Kitajska in Japonska, južni del Avstralije ter severovzhodni predeli Afrike, bi zlahka zalagali vse...