Radionz - Te dni je začel na Novi Zelandiji veljati nov carinski predpis, po katerem lahko cariniki od potnikov zahtevajo gesla za odklep prenosnikov in mobilnih naprav. Gre za t. i. digitalno telesno preiskavo, za katero pa morajo imeti mejni organi podlago v utemeljenem sumu, da je posameznik nekaj zakrivil. V primeru, da potnik ne želi predati gesla, pin kode ali prstnega odtisa, ga lahko doleti kazen vse do višine 5000 dolarjev, naprava pa bo nato zasežena in forenzično preiskana. Dosedanji zakon je sicer carinikom že omogočal od kogarkoli zahtevati ogled njegove naprave, gesla in druga sredstva...

Dnevnik - Časopis Dnevnik je minuli konec tedna objavil zanimiv intervju (caveat: Piano) z našo Informacijsko pooblaščenko, Natašo Pirc Musar. V njem je osvetlila nekatere pretekle in sedanje primere, s katerimi se ukvarja njen Urad, obenem pa podala tudi mnenje o naši Ustavi, ki naj bi bila v 37. členu (varstvo komunikacijske zasebnosti) pretirano stroga do določenih državnih organov.

Po njenih besedah je ustava v tem obziru "ena najstrožjih v Evropi"; pravzaprav naj bi tako zagoneten režim poznala samo še peščica držav (Grčija, Estonija ter Bolgarija; vladna lestvica g. Petra Pavlina z MPJU je sicer 1. Romunija 2. Slovenija, 3. Nemčija). Zato da bo "enkrat verjetno treba ustavo malce...

Slo-Tech - Veliko smo že rekli o obsežnem zbiranju in rabi digitalnih sledi (telefončkarji, internetarji, taki ljudje), zdaj pa še malo o bioloških sledeh, to je teh, ki jih tudi brez telefona v žepu vedno nosimo s sabo.

O tem smo nazadnje pisali julija, v novici o sveži noveli zakona o kazenskem postopku, ZKP-L. Takrat smo ob branju predloga Ministrstva za pravosodje in javno upravo izrazili pomisleke nad več vprašljivimi "administrativnimi poenostavitvami" v škodo osumljenca, predvsem pa negodovali nad kvečjemu površinsko omejitvijo policijskega pooblastila za odvzem brisa ustne sluznice, iz katerega se potem izdela DNK profil (2. in 3. odst. 149. čl. veljavnega ZKP; v povezavi s členi 60 - 64. ZPol). Po trenutno veljavni...

ITworld.com - Zanimiv preobrat pred pred nemških zveznim vrhovnim sodiščem: v civilnem sporu med založbo znanega pevca Xavierja Naidooja in Deutsche Telekom so odločili, da mora slednji predati podatke o p2p uporabnikih (imetnikih IP naslova). S tem je razveljavljena dotedanja praksa, da se podatkov zavoljo varovanja komunikacijske zasebnosti ne sme posredovati, če kršitev s strani posamičnega uporabnika ni v "trgovinsko pomembnem obsegu", kar približno ustreza pojmu "večje premoženjske vrednosti" iz našega KZ, se pravi 5000 evrov ali več. Oziroma presega deljenje nekaj izvodov pesmi, kar v tipičnem primeru tudi naredi p2p aplikacija.

Naidoo se je za tožbo odločil lani, ko je opazil, da se izvod njegove pesmi "Bitte hör nicht auf zu...

Wikipedia - Ne da bi podcenjevali resnosti boja proti kriminalu oziroma terorizmu, moramo vendarle izpostaviti eno skrajno zaskrbljujočo misel: politiki širom oble se (ponovno? preprosto?) ne čutijo več dolžne kaj posebej utemeljevati posegov v človekovo pravico do miru pri svojem vsakodnevnem življenju in delu (zasebnost). Nova policijska pooblastila so kar sama od sebe "sorazmerna" in "nujna", škodljive posledice iz njih "zanemarljive", nasprotovanje njim pa "čudno" in "nedržavotvorno", če ne kar "sumljivo". Sorazmernost ukrepov se domneva ali domišlja, naj se slučajno že znajde na mizi.

Zgodovina cenzure je dolga, trnova ter lep opomnik na pomen in nevarnost, ki so jo...

Slo-Tech - Včeraj zvečer je v Kiberpipi potekala okrogla miza na temo ACTE. Udeležili so se je Andrej Piano, sekretar na ministrstvo za gospodarstvo, Jure Logar, državni nadzornik v Uradu informacijskega pooblaščenca, Tadej Hren, SI-CERT, dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, Matija Šuklje, član društva FSFE. Iz občinstva pa posebej poudarjamo tudi prispevke informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar ter direktorja Datalaba Andreja Mertlja.

Debata je postala živahnejša, ko je Informacijska pooblaščenka iz občinstva vprašala državnega sekretarja Andreja Piana, ali so na ministrstvu pripravili analizo, katere zakone bi bilo potrebno spremeniti, da bi ACTA lahko zaživela v slovenskem...

Slo-Tech - Nataša Pirc Musar funkcijo Informacijske pooblaščenke opravlja že dobri dve leti. V tem času se je ukvarjala z številnimi primeri, povezanimi z zagotavljanjem dostopa do informacij javnega značaja ter varstvom osebnih podatkov.

V javnosti v zadnjem času odmevata primer Ministrstva za zunanje zadeve, ki je po njenih ugotovitvah nezakonito obdelovalo osebne podatke ter pobuda za presojo ustavnosti 21. člena Zakona o SOVI, ki jo je pooblaščenka na Ustavno sodišče vložila marca letos.

Vsekakor dovolj razlogov za pogovor o tem, kaj se v Sloveniji dogaja na področju varstva osebnih podatkov in pravice do zasebnosti. Povedala nam je mnogo več, kot smo sprva pričakovali.