Državni zbor RS - Za jutri ob 09:00 zjutraj je sklicana seja komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb DZ RS. Edina točka dnevnega reda je Varnost in zaščita GSM omrežij v Republiki Slovenije.

Gradivo seje je javno dostopno (APEK, Telekom, Si.mobil), razen odgovora Tušmobila in vsekakor vredno branja.

APEK je med drugim izvedel vseevropsko anketo v kateri je ugotovil, da kar nekaj evropskih operaterjev sploh ne kodira prometa na radijskem vmesniku. Noben od evropskih regulatorjev tudi ni naložil nobenega regulatornega ukrepa v zvezi s šifrirnim algoritmom.

Tako APEK ugotavlja, da slovenski operaterji GSM omrežij uporabnikom zagotavljajo primerljivo stopnjo zaupnosti in tajnosti komunikacij ter zaščito prenosa podatkov, kot jo imajo uporabniki v drugih državah, članicah EU (očitno v času pisanja tega dokumenta vseeno nismo bili tako zelo najboljši).

Guardian - Novozelandski predsednik vlade, John Key, se je danes uradno opravičil Kimu Dotcomu za nezakonito prisluškovanje, ki ga je v dnevih pred januarsko aretacijo izvršila njihova varnostno obveščevalna služba GCSB. Opravičilo sledi včerajšnjemu zaključnemu poročilu državne komisije za nadzor varnostno-obveščevalnih služb, ki je ugotovila, da je GSCB prisluškovala telefonskim in internetnim pogovorom Dotcoma in njegovih poslovnih partnerjev (ki so se ravno takrat zbirali v njegovi rezidenci okoli praznovanja Kimovega rojstnega dne).

Dajanja nadzora so bila izvršena brez sodne avtorizacije, ter brez vsake zakonske podlage, saj je mandat GSCB striktno omejen na zunanje grožnje ter bedenje nad varnostjo državne informacijske infrastrukture. Čeprav so...

Slo-Tech - SAZAS, združenje za kolektivno zaščito avtorskih pravic glasbenih ustvarjalcev, ki je v javnosti znano predvsem po pobiranju avtorskih nadomestil, je bilo že večkrat tarča številnih kritik, na zadnje tudi iz strani sami članov. Kritiki SAZASU očitajo netransparentnost in neenakopravno obravnavo avtorjev, proti SAZAS-u pa je nastopil tudi Urad za intelektualno lastnino. Med drugim na Uradu sumijo, da SAZAS krši zakon o društvih, tožilstvu pa so predlagali, naj SAZASU prepove delovanje v obliki društva.

Proti kritikom je v preteklosti SAZAS že "ukrepal" na različne načine. S tožbami (nekatere tožbe je tudi izgubil), kazenskimi ovadbami in "grožnjami" z odvetniki.

A kot je prejšnji teden poročal portal 24ur.com, obstaja sum, da naj bi bil SAZAS vpleten tudi v nezakonito sledenje in prisluškovanje direktorju Urada za intelektualno lastnino Juriju Žureju. Proti SAZASU naj bi bila po poročanju 24ur.com vložena kazenska ovadba, policisti pa naj bi že uvedli predkazenski postopek....

Delo - Ministrstvo za obrambo je 19. maja letos policijo obvestilo, da so neznanci vlomili v njihovo skladišče v Pivki in iz njega ukradli orožje. Policija je s preiskavo precej časa tavala v temi, dokler ni konec oktobra 2009 nekdo v Kranju pred lokalom odvrgel ročne bombe, za katero se je izkazalo, da je bila ukradena v Pivki.

Zaradi počasne preiskave je na policijo letele kar nekaj kritik, sklicana je bila tudi seja parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri pa je direktor kriminalistične policije Aleksander Jevšek povedal, da je operater mobilne telefonije v tem primeru zavrnil odredbo sodišča za izpisek vseh telefonskih številk, uporabljenih na relativno redko poseljenem območju okoli skladišča.

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je nato 27. novembra 2009 ugotovila, da se pojavljajo različne interpretacije 149.b člena Zakona o kazenskem postopku, zato so za mnenje o tem zaprosili Vrhovno sodišče.

Dogodek vsekakor kaže na zanimiv...

RTV Slovenija - Poslanci so ob obstrukciji dveh največjih opozicijskih strank sprejeli novelo zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Slednja bo tako lahko dve leti (doslej 6 mesecev) nadzirala elektronsko pošto in prisluškovala telefonskim pogovorom posameznikov, ki naj bi ogrožali varnost države.

Spomnimo, da je podaljšanje časovne omejitve posega v komunikacijsko zasebnost posameznika sprožilo vrsto polemik, tako s strani opozicijskih poslancev, kot tudi strokovne javnosti. Vlada je v predlogu novele najprej predlagala popolno odpravo časovne omejitve. Opozicija je nato 10. maja na seji Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb vložila dopolnilo, s katerim se je v predlogu novele čas nadzora omejil na leto dni, kar je komisija sprejela. Kljub temu so koalicijski poslanci menili, da je leto dni prekratek rok in za plenarno zasedanje pripravili amandma, s katerim se dovoljeni čas nadzora podaljšuje na 24 mesecev.

Največji očitek sprva predvideni popolni odpravi časovne...