Slo-Tech - Kozmično naključje, da se Zemlja okrog svoje osi zavrti v 24 urah, ima močan vpliv na veliko večino živih bitij. Ciklu dneva in noči, ki v povprečju traja 24 ur, so se morala prilagoditi tako, da so tudi njihovi bioritmi (cirkadijski ritmi) dolgi 24 ur. Zelo očitno je, da lahko zunanji dražljaji cirkadijski ritem ponastavijo, sicer ne bi mogli potovati med različnimi časovnimi pasovi. Manj pa je jasno, kako se to zgodi.

Ključna je svetloba, o tem ni nobenega dvoma. Ko je zunaj svetlo, se proizvodnja melatonina ustavi, za naše telo je dan. Na podvečer se začne izločati melatonin in v temi je za naše telo noč. Raziskave so pokazale, da se bioritem ohrani tudi brez zunanjih dražljajev, a se podaljša na približno 24 ur in 10 minut. Ni veliko, je pa dovolj, da že...

Guardian - Rover Curiosity se je na Marsu že dobro udomačil, saj je od njegovega pristanka minilo že več kot mesec dni. V tem času je že opravil testno vožnjo, ki je uspela brez težav. V četrtek pa je ugledal prav poseben astronomski pojav - Sončev mrk, in danes je NASA javnosti posredovala posnetke.

Na Zemlji so Sončevi mrki relativno pogosti, saj vsako leto vidimo vsaj dva, lahko pa vse do pet mrkov. Seveda niso vsi totalni, ampak so med njimi posebej pogosti delni - občasno pa vidimo tudi kolobarjastega. Nekaj podobnega je videl tudi Curiosity. Marsova luna Fobos je prečkala Sončevo ploskvico. Pojav žal ni tako spektakularen kakor na Zemlji niti tako redek.

Fobos je premajhen. Čeprav kroži le 6000 km nad površjem Marsa (zato je njegov...

NASA - Curiosity je ravno pristal na Marsu in šele dobro začel svoje poslanstvo, ko ima NASA že pripravljen načrt za naslednjo misijo, ki bo spet potekala na Rdeči planet. Leta 2016 bo tja krenil InSight, ki bo za razliko od Curiosity, kateri praska po površju, raziskoval Marsove globočine. Objektivneje povedano naj bi izvrtal vsaj pet metrov globoko vrtino.

InSight bo namreč ugotavljal, ali ima Mars trdno ali tekoče jedro (to vprašanje zbuja odsotnost magnetnega polja), kakršnega ima Zemlja. Poleg tega bo poizkusil dognati, zakaj je površje na Marsu v enem kosu, medtem ko je na Zemlji sestavljeno iz več tektonskih plošč, ki drsijo sem in tja. Videli bomo tudi, ali so na Marsu potresi ali ne. Vse te informacije bodo...

NASA - Včerajšnji pristanek roverja Curiosity na Marsu je uspel, kar je eden največjih uspehov vesoljskega programa v zadnjem času. Sicer je NASA na Mars uspešno poslala že tri roverje, a so bili vsi relativno majhni. Curiosity je prvi večji rover, ki so ga uspešno poslali na Mars (petkrat večji od prvega roverja in dvakrat daljši od Spirita in Opportunityja). Pristanek je bil silno zapleten in tvegan, a je uspel brez najmanjših težav, kar je inženirje v kontrolni sobi razveselilo kot majhne otroke (glejte spodnji videoposnetek okrog 5:30). Pristanek je bil zelo mehak, saj se je rover površja dotaknil s hitrostjo 0,6 m/s.

Curiosity je uspešno pristal v kraterju Gale s polmerom 155 kilometrov, blizu vznožja pet kilometrov visoke vzpetine. Njegov kurz je 112,7°,...

NASA - ...

NASA - Ameriška vesoljska agencija NASA je danes ob 16.02 uri po slovenskem času z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi proti Marsu izstrelila Mars Science Laboratory, ki s seboj pelje roverja Curiosity. Na Marsu bo pristal prihodnje leto avgusta, nato pa bo vsaj eno Marsovsko leto (668 solov) vozil po površju in ga raziskoval. Misija bo stala 2,5 milijarde dolarjev, kar je manj kot znaša samo...

Slo-Tech - Če boste imeli jutri dopoldne kaj časa, se le uzrite v nebo, primerno zaščiteni seveda, kajti na sporedu bo Sončev mrk. Mrk žal ne bo popoln, ker je Luna trenutno predaleč (ali pa Sonce preblizu, kakor vzamete), ampak kolobarjasti. Iz Slovenije bo viden v celoti, vendar le kot delni Sončev mrk - zakrite bo največ 60 odstotkov sončne ploskve. Mrk se bo pričel ob 9.41 daleč nad severnim Atlantikom, v Sloveniji pa nekaj minut pred deseto, in pri nas trajal do 12.28. Sicer bo mrk viden iz celotne Evrope in Afrike ter dela Azije, črta območja kolobarjastega mrka pa bo od evropskih držav prečkala le Španijo.