Slo-Tech - Korporacija X, nekdanji Twitter, nadaljuje prevzemanje profilov, ki so v lasti uporabnikov, a jih sedaj X želi zase. Naprej je takšna usoda doletela profil @X, kar bi lahko tedaj razumeli kot enkratni dogodek, a je šlo očitno za najavo trenda. X je sedaj zaplenil še profil @music, ki ga je bil upravljal Jeremy Vaught, imel pa je 450.000 sledilcev.

Na svojem osebnem profilu je pojasnil, da je profil @music ustvaril leta 2007 za promocijo glasbe iz Second Life. Sčasoma je profil rasel in prerasel Second Life ter postal eden izmed profilov za objave o glasbi. Vaught je sicer po poklicu razvijalec programske opreme, zato profil nikoli ni postal njegova redna služba. Občasno je dobil kakšno ponudbo za prevzem, a za 5000 dolarjev ga ni želel prodati.

X se je odločil, da mu ga lahko kar vzame. Obvestili so ga, da bo odslej ta profil del X-a. Ponudili so mu nekaj alternativ: @musicfan, @music123 in @musicmusic. Dokler se ne odloči, so mu začasno dodelili ga @musicfan. Prvotni profil...

Slo-Tech - Raziskovalci na MIT so razvili vmesnik za komunikacijo z računalnikom, ki lahko prepoznava besede, ki jih ne izgovorimo, temveč si jih le predstavljamo v možganih. Gre za prenosno napravo, ki si jo nadenemo na glavo in vsebuje elektrode, ki zaznavajo nevromišične signale na čeljusti in obrazu. Ko si besede "izgovorimo v glavi", se pojavijo značilni signali, ki jih lahko naprava prepozna. Drugače povedano: če si predstavljamo, da smo izgovorili neko besedo, se naše mišice minimalno zdrznejo, česar človek ne more opaziti, lahko pa naprava zazna pripadajoče električne signale. S strojnim učenjem jo potem naučimo, kaj kateri pomeni, tako da jih je sposobna korelirati z dejanskimi besedami. Naprava se imenuje AlterEgo.

Povratna komunikacija...

Extremetech - Raziskovalni oddelek Walt Disneyja, Disney Research, je predstavil novo tehnologijo Touché (znanstveni članek), ki razširja uporabnost klasičnih na dotik občutljivih zaslonov. Osnovni kapacitivni na dotik občutljivi zasloni lahko zaznajo dotik, ker se z dotikom spremeni njihova kapacitivnost. To detektorsko vezje zazna, saj se spremeni odziv na izmenični tok pri dani frekvenci. Ker se uporablja le ena frekvenca, imajo ti zasloni le dve možnosti - signal (dotik) je ali pa ga ni. Disney Research pa je razvil tehnologijo, ki zazna tudi vrsto dotika ali po domače, kako močno in na kakšen načni predmet zgrabimo.

Delovanje sistema najlepše opiše kar njihov videoposnetek (glej spodaj), a vseeno povzemimo. Namesto ene frekvence sedaj uporabimo spekter frekvenc in merimo odziv (posredno spremembo kapacitivnosti, neposredno pa tok in napetost ter njuno...

Microsoft - Medtem ko je Disney Research razvil sistem za naprednejše prepoznavanje dotikov, so bili raziskovalci aktivni tudi v Redmondu, kjer so pripravili okleščeno verzijo Kinecta, ki jo podpira pravzaprav vsak računalnik z zvočniki in mikrofonom. Klasični Kinect za sledenje kretnjam uporablja kamero (torej svetlobo), novi sistem SoundWave pa zvok, torej deluje kot nekakšen mini radar ali sonar. Takoj tudi opazimo glavno prednost - za delovanje ne potrebujemo nobene dodatne opreme.

Sistem izkorišča Dopplerjev efekt. Z vgrajenimi zvočniki oddaja neslišen zvok frekvence 18-22 kHz (otroci ga običajno sicer lahko slišijo). Če ta zvok trči v gibajoč predmet v okolici, se odbije z nekoliko spremenjeno frekvenco - podobno se z radarjem meri hitrost v prometu. Odbiti zvok se...

Microsoft - Microsoft Research je na simpoziju UIST (User Interface Software and Technology) v Kaliforniji predstavil novo tehnologijo OmniTouch, ki omogoča uporabo skoraj katerekoli površine v okolju kot na dotik občutljiv zaslon. Gre za sistem, ki ga uporabnik nosi na svojih ramenih in sestoji iz majhnega projektorja (pico projector) in kamere z globinsko zaznavo na kratke razdalje (podobno kot Kinect, le da je njen domet manjši). Sistem zaznava površine in nanje po želji projicira vsebine, hkrati pa zaznava interakcijo uporabnika s projekcijo.

Predstavljeni prototip deluje presenetljivo dobro....

engadget - Ena izmed glavnih prednosti kapacitivnih na dotik občutljivih zaslonih, ki so postali slavni predvsem z izidom Applovega iPhonea, je zaznavanje več hkratnih dotikov, t.i. multitouch. Rezistivni na dotik občutljivi zasloni v teoriji (in pravzaprav v praksi) te zmogljivosti nimajo, a to ni ustavilo Adelja Al Zubeirja, da se ne bi poigral z vedno redkejšimi rezistivnimi zasloni. Ugotovil je, da ob dveh pritiskih zaslon v praksi zazna le en pritisk, katerega lokacija se nahaja neposredno na razpolovišču razdalje med dejanskima dotikoma. S pomočjo preračunavanja tako lahko, sicer z mnogo manjšo natančnostjo, kot pri kapacitivnem zaslonu, določi položaj obeh prstov.

Novost bo podprta na mobilnih telefonih, ki jih izdeluje HTC in uporabljajo...

engadget - Microsoft je že nekaj časa nazaj z veseljem razglašal, da bo Windows 7 podpiral tudi multitouch oz. več hkratnih dotikov na na dotik občutljivem zaslonu. To je na Computexu potrdil Asus Eee PC T91, ki je še eden izmed netbookov. A kakšen netbook! Pod 8,9 palčnim pokrovom se skriva z LED osvetljen na dotik občutljiv zaslon (z multitouch podporo), vgrajen je tudi 3G modem ter GPS, vse pa poganja ročnim napravam namenjen Atom Z530.

Kot dokaz, da Windows 7 (in Eee PC) res podpira multitouch, je priložen video posnetek, kjer so zmogljivosti prikazane v Microsoft Paint (risanje s prsti) ter v Internet Explorerju, kjer je s 'ščipanjem' mogoče oddaljiti stran, z razširjanjem pa približati.

engadget - Pa kakšna razlika neki??? Precejšna, zgodila se je namreč prava mala revolucija v uporabi zaslonov na dotik. Pri NanoTouchu se, podobno kot pri njegovemu precej večjem in posledično bolj nerodnem staršu, LucidTouchu, zaslona ne dotika na običajen način, temveč od zadaj. Napravica, kamor je nov na dotik občutljiv zaslon vgrajen, ima namreč na zadnji strani za dotik odgovorno površino, podobno ploščici za upravljanje z miško na prenosnikih. Glavna prednost te spremembe je, da je zaslon kljub dotikanju vedno v celoti viden, z čimer se olajša natančnost izbire zelo majhnih predmetov na zaslonu - po besedah proizvajalcev je namreč mogoče konstantno, brez težav, zadeti le 1,8 mm velik predmet, kar je...