Slo-Tech - Dmitry Grinberg je dokazal, da je Linux zares možno poganjati na praktično vsem. Sicer okleščeno distribucija Debiana je pognal na prvem komercialnem mikroprocesorju, na Intelovem 4004, ki ima 2300 tranzistorjev in frekvenco 740 kHz. Tak sistem seveda ni hiter, saj do ukazne vrstice potrebuje malo manj kot pet dni, a to ni bistveno. Grinberg je pokazal, da je to možno.

Ni pa enostavno. Intel 4004 je precej drugačen procesor od današnjih, saj ima le 4 bite, nima niti ukazov AND ali OR, in naslovi zgolj nekaj kilobajtov pomnilnika. Procesor je bil prvotno mišljen za kalkulatorje in šele nasledniki, denimo 8-bitna 8008 in 8080, so našli pot v osebne računalnike.

Ker je 4004 tako skromno opremljen, na njem Linux neposredno ne teče. Namesto tega je Grinberg namestil emulator procesorja MIPS R3000, ki na primer poganja DECstation 2100. Emulator je dodal še en sloj, ki je dodatno upočasnjeval sistem, a je po drugi strani sploh omogočil zagon. Poleg tega je moral rešiti še nekaj drugih izzivov, denimo odsotnost prekinitev (interruptions) in podobno. Z več triki in lastnim tiskanim vezjem je na koncu uspel pognati Linux na verjetno najbolj primitvnem procesorju doslej.

Slo-Tech - Raspberry Pi 2, ki je izšel minuli teden, ima težave pri fotografiranju, kažejo izkušnje uporabnikov po svetu. Če ga poskusimo fotografirati z uporabo bliskavice, se Raspberry Pi 2 sesuje in ponovno zažene. Izkazalo se je, da je eden izmed čipov na napravi občutljiv na svetlobo.

Razprava se je včeraj začela na forumu Raspberry Pi, ko je eden izmed kupcev naprave ugotovil, da nikakor ne more fotografirati naprave, ne da bi se ta sama ponovno zagnala. Ko je to neuspešno poizkusil trikrat, se je obrnil na internet. Poizkus so ponovili še drugi uporabniki in vsi so ugotovili, da se ob uporabi ksenonske bliskavce Raspberry Pi 2 zruši. LED-bliskavica težav ne povzroča, le ksenonska.

Začel se je lov na hrošča in izkazalo se je, da ni problem ni v šibkem elektromagnetnem...

RaspBerryPi - Odprtokodneže običajno moti vsak del njihovega projekta, ki ni popolnoma odprt. Enako je z Raspberry Pi, ki uporablja zaprt sistemski čip (podrobnosti centralnega in grafičnega procesorja ter pomnilniškega vodila niso znane), a so z veseljem medse sprejeli odprt grafični gonilnik. Zaradi zaprtega procesorja seveda obstoječa strojna oprema prav tako ni popolnoma odprta, kar želijo vsaj nekoliko zmanjšati ter Raspberry Pi obenem približati uporabi v industriji.

Predvsem zaradi industrijske uporabe je bil predstavljen nov modul, t.i. Raspberry Pi Compute Module, ki na tiskanini oblike pomnilniške palčke SODIMM DDR2 nosi prej omenjeni sistemski čip, 512 MB delovnega pomnilnika in 4 GB podatkovnega pomnilnika. Na uporabniku je nato, da zasnuje matično ploščo z vsemi povezavami, ki jih potrebuje. Na...

HotHardware - ARM je ob predstavitvi svojih 64-bitnih jeder, ki imata kodno ime A53 in A57, dodbra predelal tudi zanimivo strategijo parjenja različnih jeder. A53 je sicer naslednik dobro znanega jedra A7, medtem ko je A57 pravzaprav enak, le da je naslednik popolnoma svežega jedra ARM A15. Slednji je zaenkrat na voljo le v enem dvojedrnem procesorju iz Samsungove družine Exynos, uporabljati pa ga je mogoče v najnovejšem Samsungovem Chromebooku ter jasno v prav tako Samsungovem 10-palčnem Nexusu 10. Skupaj z jedroma A53 in A57 so kot rečeno, dodatno objasnili strategijo big.LITTLE, kjer je namen v en čip zapakirati dve oz. štiri jedra A57 in štiri jedra A53, kjer bi slednji delovali ob lažjih opravilih, prvi pa, ko bi bila potreba po hitrejšem delovanju. Nekoliko vprašljivo je predstavljanje...

Extremetech - Dmitry Grinberg je dokazal, da je z nekaj iznajdljivosti in znanja Linux mogoče namestiti na praktično vsak računalniški sistem. Navadno sicer beremo, da za poganjanje Linuxa potrebujemo 32-bitni procesor, MMU in vsaj megabajt pomnilnika za jedro, a gre tudi s precej manj.

Grinberg je uporabil čip ATmega1284p, ki je 8-bitni mikrokrmilnik z arhitekturo RISC. Teče s 24 MHz in ima 16 kB pomnilnika SRAM ter 128 kB prostora. Pomnilnika je torej za poganjanje Linuxa nekoliko premalo, zato je dodal 16 MB prek modula SIMM ter gigabajtno SD-kartico. Osembitni procesor Linuxa ne more poganjati, zato je napisal emulator, ki simulira procesor ARMv5TE na SoC PXA255. Tako je čip pridobil sposobnost poganjanja 32-bitni aplikacij in MMU.

Efektivna...

ComputerWorld - Iztekla se je dražba Appla 1, ki je potekala v Londonu. Dražitelj, ki je napovedal, da bo Applov prvi računalnik iz leta 1976, ki se je svoj čas prodajal za 666,66 dolarjev, prodal za 100 do 150 tisoč funtov, je imel prav. Ponosen novi lastnik, italijanski zbiratelj Marco Boglione, je za svoj Apple 1 z 8 kB pomnilnika in 8-bitnim procesorjem 6502 odštel 133.250 funtov (157.470 evrov), čeprav poznavalci pravijo, da je imel prodani eksponat nekaj neoriginalnih delov. Omenimo, da naj bi jih bilo v delujočem stanju na svetu manj kot petdeset, izdelanih pa je bilo vsega dvesto. Novembra 2009 se je na Ebayju prodal en primerek, ki je takrat dosegel ceno 50.000 dolarjev. Na dražbi je bil sicer prisoten tudi sam Steve Wozniak, oče predmeta na dražbi.

Slashdot - Kot je bilo napovedano, je Sony izdal posodobitev 3.21 za PlayStation 3, ki je že pred izidom dvignila ogromno prahu, ker je z njo Sony onemogočil možnost poganjanja alternativnih operacijskih sistemov na konzoli. Tako se je s PS3 poslovil Linux. To pa ni edini minus nove posodobitve, ki uporabnikom povzroča nemalo sivih las.

Pogumni, ki so jo namestili že prvi dan, pišejo o neskončni zanki pri namestitvi in nedelovanju različnih krmilnikov. Tisti, ki so se prebili skozi namestitev, se nadalje pritožujejo o neodzivnosti internetne povezave in nepojasnjenih prekinitvah, težavami z nekaterimi zaslonskimi ločljivostmi in povezavami HDMI. Uporabniki, ki so iz previdnosti raje počakali pred nameščanjem posodobitve, pa se soočajo z...

X-Bit Labs -

Microsoft je danes uradno potrdil, da razvijajo posebni različici Windows XP in 2003 Server operacijskih sistemov, ki bosta prirejeni za AMD-jeve 64-bitne procesorje, tako da bosta izkoriščali vse prednosti, ki jih bo prinesla 64-bitna obdelava podatkov. Prav tako je Microsoft samovšečno izjavil, da sedaj AMD lahko pričakuje povečano prodajo dotičnih procesorjev, zakaj ljudje naj bi sedaj dobili garancijo, da bo obstajalo tudi programje zanje.

Prve beta inačice pričakujemo sredi letošnjega leta (junij?), poudariti pa velja, da bodo imele nove različice Windows tudi sposobnost poganjanja 'starih' 32-bitnih programov, tako da bodo delovali tudi vsi sedanji programi. Končnega datuma, kdaj bodo Windows na voljo še ni, Microsoft je le objavil, da bodo v zadnjem četrtletju izdali dokumentacijo in orodja za razvoj programov s podporo 64-bitnim Windows. Več o tem.

The Register - Očitno je nagrada v višini 200.000 USD za prvo ekipo, ki bo spravila Linux k delovanju na nemodificiranih Xboxih, precej vabljiva ([:\\]). Ako tej temi v preteklosti niste ravno sledili, naj vam podam kratek povzetek: neznani osebek (za katerega se je kasneje izkazalo, da je sam Gospod Lindows) je ponudil nagrado za prvo delujočo verzijo Linuxa, ki za poganjanje ne bo potrebovala (nezakonitega) posega v samo konzolo Xbox. Ta ima namreč vdelan zaščitni sistem, ki od vsakega zagnanega programa zahteva digitalni podpis, ki pa ga morajo kakopak blagosloviti pri Microsoftu. Linux se na omenjenih škatlicah uspešno poganja že kar nekaj časa, vendar je za to potreben poseg v konzolo: zamenjava čipa.

Skupina, ki je javnosti še najbolj poznana, se je odločila poslati odprto pismo Microsoftu, v katerem jih pozivajo (prosijo), naj jim dodelijo digitalni podpis in tako požegnajo njihov projekt. Dasiravno argumentom v pismu ne gre oporekati, bi sam drznil reči, da fantom ne bo uspelo. Xbox...

Slo-Tech - Nismo čakali dolgo na AMDjev odgovor na Intelove procesorje 'Northwood', ki se gonijo pri 2 in 2.2 GHz, Athlon XP 2000+. Privarjenega ima 384 kB hitrega pomnilnika, stane pa $339 v pošiljkah po 1.000 kosov.