Slo-Tech - Pred dobrimi 26 leti je bil svet računalništva precej drugačen kot danes, na osebnih računalnikih pa je začenjal kraljevati Windows 95. Eden izmed zgodovinskih trenutkov je tudi uradna predstavitev, ki je potekala 24. avgusta 1995. Na dogodek v tedaj še skromen Microsoftov kampus v Redmondu blizu Seattla so prispeli novinarji iz cele države, ki so bili mesece testirali beta verzije Windows 95. Na internetu se je sedaj končno znašel posnetek celotne prireditve, na kateri so glavno vlogo odigrali Bill Gates, Steve Ballmer in Jay Leno.

Za tiste, ki jih na predstavitvi ni bilo, so morali doslej zadostovati posamezni izseki, ki so bili dostopni na internetu. Med bolj znane sodijo ples Billa Gatesa na odru, nastop Micka Jaggerja s skladbo Start Me Up, ki je bila nekakšna neuradna himna dogodka in Windows 95 nasploh, ter bolj ali manj posrečene šale Jaya Lena. Celoten dogodek ima podoben zgodovinski pomen kakor prvo Torvaldsovo predavanje o Linuxu leta 1994, ki se je tudi nedavno našlo.

...

Slo-Tech -

Informacijska družba temelji na pretoku podatkov. Nič čudnega ni, da so podatkovne zlorabe vedno bolj pogoste in postajajo del digitalnega vsakdana.

Kaj so vzroki zlorab? Gre tukaj res samo za “močne slabe fante” ali lahko vzroke za kraje osebnih podatkov, nepravilno hrambo in prenos podatkov ter zasebnostne zlorabe iščemo tudi med načrtovalci in vzdrževalci teh sistemov? Kdo bi moral prevzeti več odgovornosti in kdo dela dovolj?

Gosti okrogle mize:

• Matjaž Drev, državni nadzornik pri informacijskem pooblaščencu
• Gorazd Božič, vodja SI-CERT
• Matej Kovačič, IJS

Vidimo se v četrtek, 16.5.2019 ob 18h v Poligonu na Tobačni.

Hekovnik - V četrtek popoldne je v čajnici Hekovnika v Ljubljani potekala javna razprava na temo intelektualnega (raz)lastninjenja Evrope 2020. Panelisti (glej sliko) so razpravljali o škodi, ki bi jo še sveži evropski strategiji za razvoj lahko povzročilo (preveč) široko pojmovanje pravic intelektualne lastnine, posebej v obliki trgovinskega sporazuma ACTA. Pri tem je bilo mogoče slišati nekaj zelo zanimivih ugotovitev.

Za začetek je Marjan Turk, direktor direktorata za informacijsko družbo pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport nekoliko več povedal o (ne pretirano veliki) vlogi njegovega direktorata med pogajanji in sprejemom sporazuma ACTA (20:30 in najprej v posnetku):

[A]CTA je bil specifičen primer. ACTA je bila zlobirana in pripravljena na...

Slo-Tech - Sporazum o boju proti ponarejanju ACTA še vedno buri duhove, njegova podpora pa je zlasti na konzervativni Stari celini pod velikim vprašajem. Čeprav so ga Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Maroko, Nova Zelandija, Singapur in ZDA podpisali že lanskega oktobra, EU in posebej še večina njenih članic (z izjemo Nemčije, Slovaške in Estonije, ki pa jih kljub temu pokriva evropski podpis) pa januarja letos, v EU ACTA še ne velja. Ratificirati jo morajo namreč vse države članice, na koncu pa ga mora potrditi Evropski parlament. In prav na tej postaji se pričakuje največ težav.

Evropski poročevalec za ACTA David Martin je namreč predstavil izrazito negativno mnenje o sporazumu, s katerim je Parlamentu predlagal zavrnitev sporazuma. Martin je...

Slo-Tech - Te dni smo od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejeli nekaj dokumentacije na temo slovenskega udejstvovanja pri sprejemanju ACTE.

Celotne dokumentacije seveda niso posredovali, saj je precejšen del sestavljen iz tajnih gradiv Japonske in ZDA, del pa ni bil posredovan na podlagi nekih notranjih navodil Generalnega sekretariata Sveta Unije (ki imajo očitno v Sloveniji eksterni učinek). O rezultatu pritožbe zoper delno zavrnitev dostopa vas bomo vsekakor obvestili.

Prejeto dokumentacijo objavljamo nespremenjeno in v celoti (vir Javne informacije Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo):

• 20120224104722182.tif (sporočilo za javnost)
• 20120224105111610.tif
• 20120224132149561.tif
• 20120224132213664.tif
• 20120224132245420.tif
• 20120224132337214.tif
• 20120224132410056.tif
• 20120224132742517.tif
• 20120224132811051.tif
• 20120224133301614.tif
• 20120224133704299.tif
• 20120227095644793.tif
• 20120227100536540.tif
• 20120227100930593.tif
• 20120227100951746.tif

lenartkucic.net - Če bi vse potekalo po standardnem, uveljavljenem postopku, se ta dogodek sploh ne bi smel zgoditi. Ker pa se je sprejemanje sporazuma ACTA po Evropi precej zapletlo, je prvo javno razpravo o spornem protiponarejevalnem sporazumu doživel tudi slovenski parlament.

O poteku razprave sta za Delo pisala Mario Belovič in Matjaž Ropret. Tukaj objavljamo zvočne zapise (mp3) vseh nastopajočih, ki so se udeležili debate.

Razpravo je začel minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav („bistvo sporazuma je, da ne povzroča nesporazumov“). Nadaljeval je vodja enote za javno naročanje in intelektualno lastnino na generalnem direktoratu Evropske komisije za trgovino Anders Jessen, ki je pojasnil, da je Acta le nekakšna...

Slo-Tech - Potem, ko so se države več let o vsebini sporazuma pogajale v tajnosti, potem ko je prejšnja slovenska vlada na podlagi sklepa, da sprejetje sporazuma ne bo imelo posledic za slovenski pravni red, podpisala ACTO, kljub temu da predstavniki MG priznavajo, da do sedaj ni bila opravljena nobena analiza vplivov sprejetja sporazuma na gospodarstvo (drugi video), da ni bila opravljena nobena analiza vplivov sprejetja sporazuma na slovenski pravni red (prvi video) ter da predstavnik MG ni mogel določno našteti niti enega slovenskega gospodarskega subjekta (četrti posnetek), ki naj bi mu sprejetje tega sporazuma koristilo, je v četrtek državni zbor objavil vabilo k javni predstavitvi mnenj o podpisu Trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA).

V petek, 17. 2. 2012, ob 12. uri, v veliki dvorani Državnega zbora, Ljubljana, Šubičeva 4, lahko tako s pisnim prispevkom ter triminutno predstavitvijo utemeljite, kaj menite glede naslednjih vprašanj:

1. Ali je model zaščite avtorskih...

Slo-Tech - Kratek pregled čez člene sporazuma, za katerega je Vlada Republike Slovenije 8. septembra lani zapisala, v ničemer "ne bo vplival na [slovenski] pravni red, ne bo imel posledic za proračun, ne na upravo in ne na okolje", bo pa "pozitivno vplival na gospodarstvo, [saj] bo omogočal večjo učinkovitost v boju proti ponarejanju.". Slaba dva tedna zatem, 22.9., oz. dva dni po izglasovanju nezaupnice bivšemu predsedniku vlade so se na vladi tudi formalno odločili za podpis sporazuma.

ACTA je kratica za Anti-Counterfeiting Trade Agreement oz. po naše Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju. Besedilo si lahko preberete v slovenskem oz. angleškem jeziku. Ima 45 členov, razdeljenih na 6...

Slo-Tech - Evropska unija (v njenem imenu odposlanec Evropske komisije Hans Dietmar Schweisgut) in 22 držav članic (vse razen Cipra, Estonije, Nemčije, Nizozemske in Slovaške) je včeraj na slovesnosti v Tokiu podpisalo kontroverzni sporazum za boj proti ponarejanju, znan s kratico ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement). S tem se je dobršen del Stare celine pridružil podpisnicam Avstraliji, Kanadi, Japonski, Južni Koreji, Maroku, Novi Zelandiji, Singapurju in ZDA, ki so sporazum podpisale že lanskega oktobra. Tudi to pot pa v EU ni šlo brez težav, saj sporazum po besedah nekaterih članic briše mejo med piratstvom in ponarejanjem in po nepotrebnem dodatno kriminalizira...

Heise - Evropska komisija je potrdila sporazum ACTA, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo. Podpisnice sporazume so ali še bodo vse države EU in Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Komisija je v svojem poročilu zapisala, da ACTA ne spreminja trenutne evropske zakonodaje, saj so vsa določena v njej...

ITworld.com - O sporazumu ACTA smo že obširno poročali, tudi o enajstih krogih usklajevanj med državami, ki jih je moral prestati za dosego konsenza. Včeraj je sporazum, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo, preskočil pomembno oviro, saj je predlog skupne resolucije potrdil Evropski parlament. Za je glasovalo 331 poslancev, medtem ko jih je bilo proti 294. Vzdržalo se jih je 11.

To pomeni, da lahko Evropska komisija sporazum sprejme na srečanju vseh podpisnic v Sydneyju, ki bo od 30. novembra do 3. decembra letos. Pred potrditvijo pa je Evropski parlament od Komisije vseeno zahteval nekaj zagotovil, da ACTA ne bo vplival na obstoječe svoboščine v Evropski uniji. Sprejeta oblika je skladna z evropsko zakonodajo, tako da spremembe ne bodo potrebne. Da ACTA stopi v veljavo, jo morata seveda po podpisu Evropske komisije potrditi Evropski parlament in vsaka država...