Nature - Nenadejane spremembe v Zemljinem magnetnem polju, predvsem vse hitrejše premikanje severnega pola, so strokovnjake prislile v predčasno prilagajanje Svetovnega magnetnega modela, ki je bilo sicer predvideno šele za prihodnje leto.

Že res, da navaden kompas iglo vedno usmeri v (približno) isto smer, toda Zemljino magnetno polje se v resnici nenehno v večji ali manjši meri spreminja. Najbolj je odvisno od tokov staljene kovine v planetarni sredici in njihove spremembe se odražajo tudi v magnetnih silnicah. Večinoma gre za manjše motnje, ki pa občasno prerastejo v monumentalnejše, kakršna je menjava polov. Opazovalci teh pojavov trenutno z največjim zanimanjem spremljajo potovanje...

Slo-Tech - Raziskovalci na MIT so razvili vmesnik za komunikacijo z računalnikom, ki lahko prepoznava besede, ki jih ne izgovorimo, temveč si jih le predstavljamo v možganih. Gre za prenosno napravo, ki si jo nadenemo na glavo in vsebuje elektrode, ki zaznavajo nevromišične signale na čeljusti in obrazu. Ko si besede "izgovorimo v glavi", se pojavijo značilni signali, ki jih lahko naprava prepozna. Drugače povedano: če si predstavljamo, da smo izgovorili neko besedo, se naše mišice minimalno zdrznejo, česar človek ne more opaziti, lahko pa naprava zazna pripadajoče električne signale. S strojnim učenjem jo potem naučimo, kaj kateri pomeni, tako da jih je sposobna korelirati z dejanskimi besedami. Naprava se imenuje AlterEgo.

Povratna komunikacija...

Slo-Tech - Tretji dan razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad je tradicionalno posvečen kemiji. Danes smo tako izvedeli, da so letošnji nagrajenci na področju kemije švicarski biofizik Jacques Dubochet, ameriški biofizik Joachim Frank in škotski fizik Richard Henderson. Nagrado prejmejo za razvoj krioelektronske mikroskopije za določitev strukture biomolekul v raztopinah z visoko ločljivostjo. Letošnji nagrajenci so razvili metodo, s katero lahko danes opazujemo posamezne...

Slo-Tech - Tako dolgo že nismo pisali o novih baterijah, da je moral novo baterijo izumiti kar sam John Goodenough, ki je pred skoraj štiridesetimi leti izumil litij-ionsko baterijo v obliki, kot jo poznamo še danes. Z raziskovalci na University of Texas v Austinu je 94-letni raziskovalec sedaj razvil baterijo, ki jo sestavljajo same trdne spojine. Klasičen galvanski člen, ki ga predavajo v šolah, seveda sestavljajo raztopine, medtem ko imajo dandanes uporabljene baterije še vedno elektrolit, ki pa ni tako zelo tekoč. Nova vrsta baterij, ki jo je razvila Goodenoughova ekipa, je zaradi odsotnosti tekočih delov varnejša, bolj dolgoživa in omogoča hitrejše polnjenje. O odkritju pišejo v reviji Enegy & Environmental Science.

Če...

Slo-Tech - Tudi če izvzamemo defektne Samsungove Galaxy Note7, smo videli že več primerov, ko so se litij-ionske baterije pregrele in vnele - tudi pri nas -, kar ima lahko tudi hude posledice. Zato so raziskovalci z Univerze Stanford razvili baterije, ki imajo vgrajen zaviralec gorenja, ki se ob pregretju avtomatično sprosti in pogasi ognjene zublje. O odkritju pišejo v Science Advances.

Glavni problem litij-ionskih baterij je njihova nestabilnost, saj odstopanje od normalnih obratovalnih pogojev sproži verižno reakcijo, ki še pospeši naraščanje temperature in tlaka v bateriji ter končno eksplozijo ali vsaj požar. Raziskovalci s Stanforda so zato razvili nov separator, kakor se imenuje...

Slo-Tech - Da transport litij-ionskih baterij po zraku ni šala in da so pomisleki dostavnih služb, ki nočejo prevažati defektnih Galaxyjev Note 7, upravičeni, dokazuje sodba londonskega sodišča, po kateri bo moral Amazon plačati 65.000 funtov globe zaradi poizkusa prevoza litij-ionskih baterij in drugih nevarnih izdelkov na potniških letalih. Sodišče je kazen izreklo zaradi štirih kršitev predpisov o zračnem prevozu nevarnih snovi - dvakrat je šlo za litij-ionske baterije, dvakrat pa za vnetljive spreje - ki so se zgodile med novembrom 2013 in junijem 2015. Prepovedanih predmetov na letala niso dejansko...

Nature - Že nekaj časa nismo pisali o kakšnem preboju pri razvoju baterij, sedaj pa so raziskovalci z univerze Stanford in s Tajvana pokazali aluminijeve baterije, ki so povrhu še upogljive. Da ima odkritje potencial za resno uporabe, poleg ugledne matične ustanove raziskovalcev izkazuje tudi revija Nature, v kateri so objavili članek.

Medtem ko danes praktično brez izjeme uporabljamo litij-ionske baterije, ponuja aluminij kot elektrodni material nekatere prednosti. Litij je namreč za izdelavo elektrod neprimeren, zato se uporabljajo litij-ionske baterije, kjer litijeve ione vstavimo v porozen nosilec. Poleg tega litij obstoji v oksidacijskem stanju Li¹⁺, tako da lahko pri elektrokemijski reakciji prenese le en elektron za vsak litijev ion. Aluminij lahko po drugi...

Nature - Kitajski in ameriški raziskovalci v novi številki Nature Geoscience poročajo o odkritju, ki utegne zahtevati popravke v učbenikih geografije in geologije. Uveljavljeno strukturo Zemlje, ki jo tvorijo skorja, plašč, tekoče zunanje jedro in trdno notranje jedro, utegnemo kmalu razširiti z novo plastjo v notranjem jedru. Rezultati gibanja potresnih valov kažejo, da ima notranje jedro v resnici dva sestavna dela z različno strukturo, med katerima je jasna ločnica.

Dostop imamo le do skorje, ki je na kontinentih debela 30-50 kilometrov, pod oceani pa manj kot 10 kilometrov; še najdlje so prevrtali Rusi, pa vseeno niso prišli niti blizu...

Nature - Raziskovalci z Inštituta Jožef Štefan (IJS), Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani (UL FMF) in mariborske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (UM FKKT) so prvi na svetu uspeli pripraviti magnetno tekočino, o čemer poročajo v današnji številki revije Nature. V resnici so ustvarili tekoči kristal z magnetnimi lastnostmi, kar je pred 43 leti predlagal kasnejši Nobelov nagrajenec Pierre de Gennes, a do danes ni uspelo še nikomur. Vrhunski dosežek je v celoti plod domačega znanja, saj so vsi štirje podpisani avtorji (Alenka Mertelj, Darja Lisjak, Miha Drofenik in Martin Čopič) zaposleni v slovenskih inštitucijah.

Najbolj znan magnetni material je železo, podobna pa sta še...

Nature - Običajno pišemo o novih odkritjih na področju baterij, ko raziskovalci odkrijejo nove načine, kako vsaj v teoriji v baterijo stisniti več energije, podaljšati njeno dolgoživost ali pospešiti polnjenje. To pot pa predstavljamo zanimiv dosežek newyorških in cambriških raziskovalcev, ki so se posvetili analizi baterij. Odkrili so namreč, kako pogledati v strukturo elektrod, ne da bi baterijo odprli, razstavili ali kako drugače trajno onesposobili.

To jim je uspelo z znano tehniko jedrske magnetne resonance (NMR), ki se v medicini uporablja za neinvazivno, neškodljivo in zelo natančno slikanje mehkih tkiv, v kemiji pa za določanje strukture (predvsem organskih) molekul. Tehnika izrablja...

Nature - Raziskovalci na Stanfordu so razvili nov material za izdelavo baterij, ki bo omogočil podaljšanje življenjske dobe baterij za dva do tri velikostne razrede. O odkritju pišejo v članku za Nature Communications.

Življenjsko dobo baterij merimo s tremi parametri. Pomembna je tako imenovana koledarska življenjska doba, ki meri padanje kapacitete baterije zaradi staranja, razpolovna doba za naboj, ki meri padanje naboja v napolnjeni bateriji s časom, in upad kapacitete baterije z vsakim ciklom polnjenja in praznjenja. Raziskovalci s Stanforda so raziskovali zadnji parameter, saj so izdelali material, ki omogoča, da baterija tudi po 40.000 polnilnih ciklih zadrži 80 odstotkov tovarniškega naboja. To je bistveno več od današnji baterij, ki v najcenejših izvedenkah omogočajo nekaj sto ciklov, medtem ko se ta številka za...

Slo-Tech - Včeraj smo si pogledali, kaj se dogaja pri polnjenju litij-ionskih baterij, danes pa poročamo o načinu, kako bi njihovo kapaciteto lahko podeseterili z uporabo virusov. Aktualen kandidat je virus tobačnega mozaika (TMV), ki napada široko vrsto rastlin. Že pred časom so znanstveniki odkrili, kako ga prevleči s prevodnim materialom, kar je očitno moč s pridom uporabiti za povečanje kapacitete baterij, ugotavljajo na Univerzi v...

Slo-Tech - Od prvih baterij za prenosne računalnike in mobilne telefone smo prehodili že dolgo pot. Spominski efekt je resda preteklost, a baterije še vedno s časom ter s cikli praznjenja in polnjenja izgubljajo kapaciteto. V reviji Science so objavili zanimiv članek in poučen videoposnetek, posnet s presevnim elektronskim mikroskopom (TEM), ki kaže dogajanje pri polnjenju na mikrometrski skali in pojasnjuje, od kod padanje kapacitete.

Uporabili so litij-ionsko baterijo in jo polnili. Ob tem litijevi ioni tečejo od pozitivno nabite katode po žicah iz kositrovega(II) oksida z 200-nanometrskim...

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo - Raziskovalci s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL) so v sodelovanju s Kemijskim inštitutom (Laboratorij za elektrokemijo materialov, KI) razvili nov princip za izdelavo litij-ionskih baterij, kjer so aktivna komponenta organske molekule. Odkritje opisuje članek Electroactive Organic Molecules Immobilized onto Solid Nanoparticles as a Cathode Material for Lithium-Ion Batteries, ki je objavljen v zelo ugledni kemijski reviji Angewandte Chemie.

Boštjan Genorio in Miran Gaberšček (oba Katedra za anorgansko kemijsko tehnologijo in materiale) ter Romana Cerc-Korošec (Katedra za anorgansko kemijo) s FKKT UL so s kolegi s KI raziskovali uporabo organskih molekul v litij-ionskih...

Nature - Vsake toliko objavimo kakšno vest o novem odkritju na področju baterij, za katerega raziskovalci obljubljajo, da bo res prebojno. Žal ti izdelki potem le redko najdejo pot do masovne proizvodnje in morebiti celo trgovin na našem koncu Atlantika. Tokrat so raziskovalci z MIT-a odkrili nov način delovanja baterij oz. akumulatorjev, ki naj bi omogočal hipno polnjenje in praznjenje; ker temelji na izboljšavi obstoječih litij-ionskih baterij pa naj bi kmalu zaživel med ljudskimi množicami.

V današnji številki ugledne revije Nature poročajo o odkritju novih ultrahitrih tunelov za transport električne energije skozi litij-železov fosfat (LiFePO₄), ki je v uporabi v litij-ionskih baterijah. To v teoriji in tudi v prototipu, ki so ga pripravili, omogoča zelo hitro polnjenje baterij (10 do 20 sekund), kar bi bilo uporabno v vseh vejah industrije - od električnih avtomobilov dalje. Srž odkritja leži v hitrosti gibanja litijevih ionov skozi elektrode, ki bi moralo biti po izračunih zelo...