Reuters - Kitajska uprava za informacijsko družbo je objavila nov sveženj pravil, ki urejajo objavo zvočnega in video materiala na spletu. Med drugim govori tudi objavljanju in razširjanju lažnih novic ter drugega materiala, ustvarjenega s pomočjo umetne inteligence in navidezne resničnosti. Vsaka taka objava mora biti poslej jasno označena na poudarjen način, v nasprotnem primeru pa bo storilec odgovarjal za kaznivo dejanje. V določenih primerih bo odgovornost nosil tudi upravljavec platforme, ki je material objavila.

Po mnenju kitajski oblasti lahko tehnologije, kot je deepfakes ogrozijo nacionalno varnost, škodujejo družbeni stabilnosti in družbenemu redu ter posežejo v zakonite pravice tretjih oseb. Zavedanje o tovrstnih grožnjah se je tam okrepilo v začetku septembra, ko je v uporabo prišla kitajska aplikacija Zao, ki zna precej prepričljivo ponarejati in animirati obrazne poteze.

Pravilo bo začelo veljati s 1. 1. prihodnjega leta.

Pred tedni je Kalifornija kot prva zvezna država v...

Reuters - Tehnološka podjetja morajo pričeti sodelovati z organi pregona. Njihove storitve, kot so digitalne platforme z enkripcijo komunikacije med uporabniki, namreč nudijo varen pristan teroristom. Tako je včeraj britanska notranja ministrica Amber Rudd tudi uradno napovedala vojno zasebnosti na Otoku. Tako kot v ZDA je tudi v Veliki Britaniji debato o zasebnosti in varnosti ter enkripciji komunikacije in drugih podatkov, »začel« teroristični napad. Britanec, ki je pretekli teden v Londonu ubil pet ljudi, je namreč sekunde pred začetkom pokola poslal šifrirano sporočilo.

»Zato morajo naši organi pregona imeti dostop do aplikacij, ki omogočajo šifrirano komunikacijo. Aplikacij, kot je recimo WhatsApp,« Reuters povzema želje...

Slo-Tech - V Veliki Britaniji je tudi zgornji dom parlamenta potrdil zakon DRIP (Data Retention and Investigatory Powers), ki ureja hrambo telekomunikacijskih prometnih podatkov in dostop do njih za organe pregona. Interventni zakon so sprejeli po izjemno hitrem postopku, saj jim je v vsega tednu dni uspelo dokončati proceduri v obeh domovih parlamenta in pridobiti kraljičin podpis. Navadno ti postopki trajajo več tednov ali mesecev.

Uradna razlaga, zakaj se je tako strašno mudilo, je aprilska sodba evropskega sodišča, ki je odpravilo evropsko direktivo 2006/24/EC o hrambi podatkov, ker je zaradi širokega obsega, nedefiniranih rokov hrambe in načina dostopa do podatkov predstavljala nesorazmeren poseg v človekovo pravico do zasebnosti in zaščite osebnih podatkov. Evropske države so direktivo v teh...

Slo-Tech - Britanska vlada je sinoči razgrnila sveži predlog zakona o hrambi prometnih podatkov (ti. Draft Communications Data Bill, pdf, 123 strani), ki določa, kaj vse od naše spletne aktivnosti bodo morali ponudniki interneta hraniti v prihodnje.

Kot se izkaže, bo za skromno ceno 1.8 milijarde funtov javnega denarja policiji in nekaterim drugim javnim organom na podlagi interne avtorizacije (torej brez odredbe sodišča) za obdobje 1 leta za nazaj na voljo vsi prometni podatki (kdo, komu, kdaj) okoli rabe emaila, brskalniške zgodovine, hipnega sporočanja in seveda aktivnosti na socialnih omrežjih.

Notranja ministrica Theresa May v spremni besedi pravi, da imajo tovrstni prometni podatki na področju fiksne...

Heise - Na splet je pricurljalo poročilo nemškega Inštituta Max Planck za tuje in mednarodno kazensko pravo, ki je po naročilu nemškega pravosodnega ministrstva izvedel raziskavo o vplivu hrambe prometnih podatkov na boj proti kriminalu. Odkrili so, da ukrepi hranjenja prometnih podatkov ne pripomorejo k večji preiskanosti ali preventivi pred kriminalnimi dejanji, zato niso smiselni. S tem so posredno potrdili pravilnost odločbe nemškega ustavnega sodišča, ki je marca 2010 zakon o hranjenju telekomunikacijskih prometnih podatkov iz leta 2008 razglasilo za neustaven zaradi nesorazmernega poseganja v zasebnost posameznika.

Spor med notranjim in pravosodnim ministrstvom se s tem zaostruje. Spomnimo, da je...

EDRI - Kot poročajo na EDRI, je Ciprsko vrhovno sodišče 1. februarja letos ugotovilo, da so nekatere določbe ciprskega zakona o obvezni hrambi prometnih podatkov protiustavne.

Sodišče je odločalo na podlagi pritožbe štirih državljanov, ki so trdili, da je imela policija v več primerih do prometnih podatkov nezakonit dostop. Sodišče je ugotovilo, da je policija prometne podatke sicer pridobila na podlagi sodnih odredb, vendar so bile le-te v primeru treh pritožnikov nezakonite in jih je vrhovno sodišče zato razveljavilo.

26. januarja 2011 pa je nemška zvezna agencija za boj proti kriminalu (BundesKriminalAmt) pripravila analizo policijskih statistik, ki kaže, da je hramba prometnih podatkov v primeru pregona hujših kaznivih dejanj neučinkovita.

Kljub hrambi prometnih podatkov je policija zabeležila več hujših kaznivih dejanj. Leta 2009 so tako zabeležili 1.422.968 hujših kaznivih dejanj, leta 2007 pa le 1.359.102. Prav tako je policija po uvedbi hrambe prometnih podatkov razrešila manj...

Slo-Tech - Kot poročajo na Spiegel.de, je obvezna hramba prometnih podatkov v Nemčiji padla. Tako je namreč danes odločilo nemško ustavno sodišče, ki je odločalo na podlagi pritožbe več kot 34.000 nemških državljanov, združenih v civilno iniciativo Delovna skupina o hrambi prometnih podatkov.

Prvi uspeh s pobudo je skupina pritožnikov dosegla že 27. februarja 2009, ko je nemško administrativno sodišče v Wiesbadnu ocenilo, da je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov, s katerim se shranjujejo prometni podatki o klicih in uporabi interneta za celotno populacijo - tudi povsem nedolžne posameznike - nesorazmeren in predstavlja kršitev pravice do zasebnosti, odločanje o zadevi pa je preneslo na ustavno sodišče sodišče.

To pa je danes presodilo, da obvezna hramba prometnih podatkov v trenutni implementaciji predstavlja kršitev nemške ustave; podatkov se zato ne sme več beležiti, že zabeležene podatke pa je potrebno izbrisati. Ustavno sodišče se sicer ni postavilo na stališče, da je potrebno...

Slo-Tech - Kot je 27. februarja 2009 ocenilo nemško administrativno sodišče v Wiesbadnu je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov, s katerim se shranjujejo prometni podatki o klicih in uporabi interneta za celotno populacijo - tudi povsem nedolžne posameznike - nesorazmeren.

Po mnenju sodišča (odločitev 6 K 1045/08.WI) obvezna hramba prometnih podatkov predstavlja kršitev pravice do zasebnosti, ta ukrep pa v demokratični družbi tudi ni nujen. Po mnenju sodišča ukrep ne spoštuje načela sorazmernosti v skladu z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Odločitev omenjenega sodišča pa ne pomeni, da je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov v Nemčiji sedaj razveljavljen, pač pa le, da se je administrativno sodišče postavilo na stališče, da je tak ukrep nesorazmeren in odločanje o zadevi preneslo na višje sodišče, ki je pristojno za odločanje o ustavnosti obvezne hrambe prometnih podatkov. Je pa odločitev dober znak za pritožnike in njihovo argumentacijo glede spornosti obvezne...

Slo-Tech - Bolgarsko Vrhovno sodišče (Bulgarian Supreme Administrative Court (SAC)) je 11. decembra 2008 razveljavilo določila o obvezni hrambi prometnih podatkov v Bolgariji.

Postopek glede obvezne hrambe prometnih podatkov je marca letos sprožila nevladna organizacija Access to Information Programme, ki je trdila, da obvezna hramba prometnih podatkov predstavlja kršitev bolgarske ustave, Evropske konvencije o človekovih pravicah ter zakonodaje Evropske Unije.

Bolgarska zakonodaja o obvezni hrambi prometnih podatkov je namreč pravila za dostop do zbranih podatkov maksimalno poenostavila. Zaradi večje učinkovitosti boja proti terorizmu in kriminalu so bili namreč podatki o klicih in uporabi interneta dostopni uslužbencem ministrstva za notranje zadeve, tajnih služb in ostalih represivnih organov kar brez "nepotrebnih" omejitev kot. je npr. sodna odredba.

Bolgarsko ustavno sodišče je zato presodilo, da takšen neomejen dostop predstavlja neupravičen in protiustaven poseg v pravico do...

Slo-Tech - Florian Sander, na svojem blogu o problematiki hrambe prometnih podatkov poroča o raziskavi, ki so jo opravili pri znanem nemškem inštitutu za raziskovanje javnega mnenja Forsa.

Raziskava, ki je bila opravljena konec maja 2008 je pokazala, da obvezna hramba prometnih podatkov ima vpliv na vedenje posameznikov (vsaj v Nemčiji), saj so ljudje zaradi obvezne hrambe prometnih podatkov spremenili svoje telekomunikacijske navade.

Izsledki raziskave kažejo, da je za obvezno hrambo prometnih podatkov slišalo 73% anketiranih, dobra desetina (11%) pa jih je izjavilo, da zaradi ukrepa obvezne hrambe prometnih podatkov v določenih okoliščinah že niso uporabili telefona ali e-pošte.

Šest odstotkov anketirancev je prepričanih da so zaradi tega ukrepa prejeli manj klicev in e-sporočil, dobra polovica (52%) pa jih je izjavilo, da zaradi hrambe prometnih podatkov telekomunikacijskih sredstev verjetno ne bi uporabili za pogovor s farmacevtom (glede uživanja zdravil), psihoterapevtom ali ženitnim...