The Wall Street Journal - Eden največjih porabnikov električne energije v Evropi je CERN, ki porabi približno 1,3 TWh na leto, če normalno obratujejo vsi pospeševalniki delcev. To je približno tretjina porabe električne energije Slovenije, kar ni zanemarljivo. Na višku troši CERN tudi 200 MW, sicer pa okoli 80 MW, če pospeševalniki delcev ne obratujejo. To pa so količine, ki so v trenutni energetski krizi problematične. Zato CERN načrtuje znižanje porabe električne energije z ustavljanjem eksperimentov.

Vodja odbora za oskrbo z energijo v CERN-u Serge Claudet je dejal, da bi lahko ugasnili tudi veliki hadronski trkalnik (LHC), če bo to potrebno. Prioriteta bo vzdrževanje stabilnosti omrežja, zato bo CERN znižal porabo, če bo grozilo pomanjkanje električne energije. LHC sicer ni edini pospeševalnik delcev, temveč le eden izmed osmih, dasiravno je najpomembnejši. Njegov izredni in nepričakovani izklop bi povzročil nemalo preglavic zlasti pri ponovnem vklopu, zato se bodo temu poizkusili izogniti. Zato je...

Slo-Tech - Danes mineva 10 let od odkritja Higgsovega bozona, ki ga je veliki hadronski trkalnik v švicarskem CERN-u našel skoraj pol stoletja po teoretični napovedi Petra Higgsa in sodelavcev. Ob današnji obletnici je skupina ATLAS, ki ga je bila skupaj s CMS odkrila, v Nature objavila pregledni članek o desetletni zgodovini delca in kaj smo se v tem času naučili. Pred desetimi leti so prvikrat opazili sledi Higgsovega bozona, do danes pa so jih proizvedli še vsaj 30-krat toliko.

Prve meritve so dale grobe podatke o delcu, med drugim so potrdili, da nima spina, med letoma 2015 in 2018 pa so nadaljnji trki razkrili še več. Ocenjujejo, da so v tem času proizvedli vsaj devet milijonov Higgsovih bozonov (večinoma z zlivanjem gluonov), a le manjšino so lahko eksperimentalno zaznali (0,3 odstotka). To je še vedno več kot spočetka, k čemur je znatno prispevala nadgradnja LHC, ki je trkal s 13 TeV. In tako danes vemo, da ima Higgsov bozon maso 125 GeV. Takoj po nastanku se razkroji, saj je njegova...

Slo-Tech - Z odkritjem enega Higgsovega bozona v velikem hadronskem trkalniku v CERN-u še zdaleč ni zmanjkalo dela, saj standardni model kljub formalni popolnjenosti še vedno ne ve nič o gravitaciji, če omenimo le najbolj kričečo pomanjkljivost. Lani je upe vzbudila CERN-ova najava, da sta eksperimenta ATLAS in CMS pri isti energiji odkrila anomalijo, ki morda kaže na obstoj novega delca. Novi podatke in dodatne analize so pokazali, da je šlo za statistični šum, kjer se ne skriva nič. Delca z maso, ki ustreza 750 GeV, ni.

Standardni model je zanimiva teorija, ki je na nivoju delcev doslej pravilno napovedala praktično vse izide eksperimentov, zato fiziki, ki se ukvarjajo s fiziko osnovnih delcev, niso preveč naklonjeni radikalnim spremembam modela. Po drugi strani pa...

Slo-Tech - Teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad se nadaljuje z nagrado za fiziko, katere prejemnike je Švedska kraljeva akademija znanosti razglasila danes. Za teorijo, zakaj imajo delci maso, si bosta Nobelovo nagrado za fiziko v vrednosti milijona evrov razdelila belgijski fizik François Englert in britanski fizik Peter Higgs. Nagrado uradno prejmeta za teoretično odkritje mehanizma, ki pomaga razumeti izvor mase subatomskih delcev, ki sta ga potrdila poizkusa ATLAS in CMS v velikem hadronskem trkalniku (LHC) v švicarskem CERN-u. Prejemnika sta že pred samo razglasitvijo veljala za velika favorita.

Englert in Higgs sta leta 1964 ločeno predstavila teorijo, od kod izvira masa...

CERN - Na današnji novinarski konferenci so v CERN-u predstavili preliminarne rezultate eksperimentalnih skupin ATLAS in CMS, ki praktično potrjujejo obstoj Higgsovega bozona. Obe skupini sta v masnem območju 125-126 GeV z gotovostjo približno pet sigma odkrili delec, ki ustreza napovedim za Higgsov bozon v standardnem modelu. S tem so našli še zadnji neodkriti delec iz standardnega modela, ki je hkrati tudi najtežji bozon, saj tehta 130-krat več od protona. Podatki imajo oznako preliminarni, ker so nanašajo na meritve v letu 2011 in deloma v 2012, medtem ko nekaj rezultatov iz leta 2012 na obdelavo še čaka. Kljub temu je to dovolj, da smemo govoriti o odkritju novega delca.

Higgsov bozon je...

CERN - Jutri, torej v sredo, 4. julija, ob 9.00 uri po slovenskem času bo v CERN-u potekala težko pričakovana novinarska konferenca v obliki znanstvenega seminarja, na kateri bodo predstavili rezultate iskanja Higgsovega bozona. Svoje rezultate bosta predstavili skupini ATLAS in CMS, in sicer analizo podatkov, zbranih v letu 2012. Neposreden prenos bo mogoče spremljati prek interneta.

O težko pričakovani novinarski konferenci se špekulira že več tednov (CERN se je končno naučil promocije znanosti). Pričakuje se, da bodo objavili, da so z veliko gotovostjo (pet sigma!) zaznali Higgsov bozon, ki je še zadnji neodkrit delec iz standardnega modela. Pričakovanja podpihuje še impresivna lista povabljenih, saj so v Švico poklicali sama eminentna imena, med drugim tudi Petra...

Nature - Iskanje Higgsovega bozona še ni končano, čeprav imamo nekaj prepričljivih indicev, da smo blizu konca poti. Na koncu naj bi pri energiji 124-125 GeV stal Higgsov bozon, ki je še zadnji neodkriti delec v standardnem modelu atomske fizike. CERN je decembra poročal, da so v dveh neodvisnih eksperimentih (ATLAS in CMS) odkrili statistični anomaliji pri energijah, kjer pričakujejo Higgsov bozon. To je že močan indic, da Higgs dejansko obstaja. Danes pa so objavili podatke še v chicaškem trkalniku Tevatron, ki je lani, tik preden je izdahnil, izmeril nekaj podatkov, ki prav tako dajejo slutiti, da Higgsov bozon obstoji.

Ponovno gre za statistična odstopanja, ki sama po...

Slo-Tech - Eden izmed najpomembnejših eksperimentov, ki potekajo v velikem hadronskem trkalniku v CERN-u, uporablja detektor ATLAS. Večkrat pišemo o dogajanju v CERN, zadnje čase še zlasti v povezav z iskanjem Higgsovega bozona, in redno omenjamo ATLAS in ostalih pet eksperimentov v CERN-u (ALICE, CMS, TOTEM, LHCb in LHCf), a redko je zaslediti podrobnejši opis posameznih eksperimentov.

Zato si bomo to pot podrobneje ogledali ATLAS. Kratica označuje toroidni LHC-aparat (A Toroidal LHC Apparatus). Še pred tem pa kratek izlet v standardni model osnovnih delcev in interakcij, ki je trenutno najboljši znani opis subatomskega sveta. Po tem modelu obstajata dve družini osnovnih delcev: fermioni, katerih...

CERN - Danes ob 14.00 uri je v CERN-u potekala novinarska konferenca, na kateri so predstavili zadnje rezultate eksperimentov ATLAS in CMS, s katerima iščejo Higgsov bozon. Čeprav so mnogi mediji sprva poročali, da so v CERN-u odkrili Higgsov bozon, to ne drži. Predstavili so zgolj rezultate, katerih statistična analiza razkriva nepojasnjeno anomalijo v energijskem intervalu, kjer bi se še lahko skrival Higgsov bozon.

Pravzaprav gre zgolj za še eno izmed novinarskih konferenc, ki jih v CERN-u priredijo večkrat letno, da predstavijo zadnje rezultate. Nazadnje so to storili letos novembra, ko so pokazali rezultate letošnje pomladi. Tokratna konferenca je bila posvečena rezultatom, ki so bili odkriti zatem. ATLAS-ovi kažejo, da ima Higgsov bozon...

Nature - Na petkovi konferenci v Parizu sta ekipi, ki delata na detektorjih ATLAS in CMS v pospeševalniku delcev LHC, predstavili skupno analizo rezultatov eksperimentov, izvedenih pred koncem poletja, ki nadalje krči območje, kjer bi še lahko našli Higgsov delec (oziroma bozon). Analiza je pokazala, da odpade celotno energijsko območje 141-476 GeV, kar skupaj s preteklimi podatkih drugi eksperimentov pomeni, da se ta lahko skriva le še v lahkem energijskem območju med 114 in 141 GeV (tehnično so odprta še tri majhna področja v okolici energij 220 in 320 GeV) ali težkem območju nad 475 GeV. Obstoj Higgsovega delca z maso v težkem energijskem območju je manj verjeten, saj bi v tem primeru nekateri drugi eksperimenti morali poteči drugače,...

Nature - Konec julija so po internetu zakrožile novice, da so v ženevskem trkalniku naposled le odkrili sledi Higgsovega bozona. Ker se je to že zgodilo nekajkrat prej, smo bili kot marsikdo tudi na naši strani skeptični in o tem nismo posebej pisali. Kot že ničkolikokrat poprej se je izkazalo, da so bili fiziki preuranjeni. V najnovejši številki Nature ugotavljajo, da Higgsovega bozona še vedno ni na spregled.

Na konferenci Lepton Photon, ki je potekala v Bombaju v Indiji, so teoretiki z Univerze Pariz-jug v Orsayju povedali, da šibak signal pri energiji 144 GeV ne bo obrodil sadov. Čeprav sta ga ločeno videli skupini ob detektorjih ATLAS in CMS v CERN-u ob spremljavi povečanega števila bozonov W, kot to napoveduje standardni...

Slo-Tech - Aprila so iz trkalnika Tevatron v Illinoisu sporočili, da so morda odkrili nov delec, saj drugače ne morejo razložiti neznanega vrha v eksperimentalnih podatkih pri trku protonov in antiprotonov, ki je poleg bozona W nastal pri energiji 144 GeV. Novoodkriti delec ni mogel biti Higgsov bozon, zato so znanstveniki še bolj zastrigli z ušesi, kaj neki naj bi skupina CDF našla. Izkazalo se je, da ničesar.

Ekipa DZero je še enkrat neodvisno temeljito pregledala zbrane podatke in vrha ni mogla najti (znanstveni članek). Povedali so, da so izsledki povsem v skladu s standardnim modelom, tako da ni nobenega govora o kakršnemkoli novem neznanem delcu. Pregledali so več kot 200 bilijonov trkov delcev in niso mogli najti vrha...

PhysOrg.com - Povsem nepričakovani so v trkalniku Tevatron v ZDA objavili, da so morda odkrili nov osnovni delec, ki pa ni tako želeni Higgsov bozon. Več kot leto dni so študirali neznani vrh v eksperimentalnih podatkih, ki ga nikakor niso mogli razložiti. Kaj točno je delec z maso 144 GeV, katerega razpadne produkte so zaznali, še ni povsem jasno. Odkritje je kar pomembno, saj o njem poroča celo The New York Times, imeli pa so tudi tiskovno konferenco.

Znanstveniki o odkritju poročajo v članku Invariant Mass Distribution of Jet Pairs Produced in Association with a W boson in ppbar Collisions at sqrt(s) = 1.96 TeV, ki ga recenzentje še pregledujejo...

Slo-Tech - Včeraj je veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u začel obratovati z energijami 7 TeV. Po nekaj težavah pri jutranjih testih se je stanje normaliziralo, tako da so lahko začele trkati curke protonov. Prvi trk se je zgodil ob 13.06, s čimer se je uradno in tudi praktično začel raziskovalni del programa, za katerega je bil LHC sploh zgrajen. S to močjo bo LHC obratoval 18-24 mesecev. Najprej bodo z eksperimenti poiskali že dokazane delce v standardnem modelu, nato pa se bodo podali na lov za izmikajočim Higgsovim bozonom. Detektorja ATLAS in CMS lahko prečešeta širok masni spekter, tako da bi lahko Higgsov bozon našla tudi, če je njegova masa okrog 160 GeV. Če je težji ali lažji, bodo morali parametre...

New Scientist - Takoimenovanemu Standardnemu modelu, ki opisuje družbo nekaj čez 1000 delcev, ni kaj dosti očitati. Vse nekako deluje tako, kot predvideno. Razen da Peter Higgs še ni dobil Nobelove nagrade za svojo domnevo o Higgsovem bozonu, ki bi nekako zaokrožil ta model z odgovorom na vprašanje - od kod masa? Ko so se pred leti v CERNU trudili odkriti ta delec, jim ni uspelo. Tudi v ZDA jim ne gre. Vsaj do 2009 jim baje ne bo ratalo potrditi ali ovreči Standardnega modela. Mogoče zna biti še zanimivo in ta znanost še ni dokončana. Link.