Axios - Oba domova ameriškega kongresa sta naposled sprejela zakon CHIPS and Science Act, ki je namenjen okrepitvi tamkajšnje industrije čipov in tej med drugim neposredno dodeljuje dobrih 52 milijard dolarjev.

Pandemija covida-19 je močno izpostavila ranljivost dobavnih verig in slabosti odlaganja proivodnje strateško pomembnih dobrin na tuje. V našem primeru to v prvi vrsti pomeni pomanjkanje polprevodniških čipov, ki pa ni zadelo zgolj tistih, ki iščejo procesorje ali grafične kartice, temveč tudi kupce avtomobilov in mnogih drugih naprav, ki danes dostikrat vsebujejo čipe, tudi če se tega sploh ne zavedamo. V ZDA in Evropi smo nenadoma ugotovili, da sta nas Tajvan in Južna Koreja v proizvodnji polprevodnikov že pred časom prehitela, zato niso zgolj velika podjetja tista, ki vlagajo v nove kapacitete na Stari celini in čez Lužo, temveč to počno tudi države. V EU smo februarja pognali oblikovanje uredbe EU Chips Act, ki naj bi industriji pomagala z več kot 40 milijardami evrov. V ZDA pa...

Slo-Tech - Digital Millenium Copyright Act, klintonovska zapuščina na področju 'računalniške' zakonodaje, se ima na sodišču soočiti z ljudstvom, ki jim tako restriktivna politika ni niti najmanj povšeči.

'American Civil Liberties Union' (združenje interesov ameriških svoboščin? [:D]) se namreč v imenu Benjamina Edelmana poteguje za pravno dovoljenje, da bi slednji lahko raziskal nekatere malomarnosti v programu, ki s(k)rbi za neoporečnost računal v knjižnjicah in šolah. Benjaminu avtorji namreč preprečujejo dostop do seznama blokiranih strani, pobudniki pa se sklicujejo na prvi amandma ameriške ustave (Congress shall make no law respecting an establishment of religion, or prohibiting the free exercise thereof; or abridging the freedom of speech,.... pa sej znate že na pamet iz filmov!) -- pod težo tega je Kongres pred časom tudi samo omejevanje dostopa do vsebin označil za neustavnega!...

Vnunet - Ta zelo dobra pevka () je javnosti razkrila, da vse pornografske strani, ki ponujajo fimlčke ali slikice Christine Aguilerae v bistvu sploh ne ponujajo njenih slik, ampak umetnine neke druge blondinke. Šokantno novico je podkrepila še s tožbami proti nekaterim stranem. Ste bili nat...?

Slashdot - Vse kaže, da bo ameriško pravosodje opustilo preganjanje programerja Dimitrija Sklyarova v zameno za njegovo pričanje v procesu proti ruskemu podjetju v katerem je bil zaposlen. Kot smo že pisali je Sklyarov napisal program za prenos Adobeovih e-knjig na dlančnike, delanje backupov in branje knjig, neglede na zaščito, ki naj bi to preprečevala. Ko, je odhajal iz hekerske konvencije v ZDA, kjer je razložil kako je to storil, sta ga pričakala FBI in lisice. Podjetje Adobe, ki ga je ovadilo, se je zaradi bojkota uporabnikov umaknilo od tožbe. Dimitriju je grozila do 5 letna zaporna kazen in 500K USD globe. Sicer je Dimitrij prost, a preča vprašanja ostajajo.

VIA Hardware - Po testih sodeč naj bi bil Vijin čipset enako hiter kor Intelov i850, ki podpira RDRAM pomnilnik. Če je to tako potem ni čudno, da se bo Intel odločil za tožbo proti Viji, saj je Vijin čipset velik cenejši od i845 in obenem tudi hitrejši. Celoten test si lahko ogledate tukaj.

Electronic Frontier Fundation - Novice o ubogem Dimitriju. Okrožno sodišče v San Joseu (Severna Kalifornija) je pristalo, da bo Dimitrij izpuščen proti varščini v višini 50,000 USD, ki jo bo plačalo rusko podjetje v katerem je zaposlen. Sicer pasoša še ne bo dobil nazaj, a lahko bo vsaj prebival pri svojem ruskem prijatelju.
Na zaslišanju za varščino so se kalifornijski aktivisti (hekerji, kiberpunkerji in ostali) kar precej potrudili, saj so popolnoma napolnili sodno dvorano, pred njo pa je protestiralo še 50 ljudi. Aktivnostim v podporo Dimitrija pa še ni konec. Največja se bo zgodila 30. augusta, ko bodo hkrati z Linux World Expom v San Franciscu priredili protestni shod, ki ga bosta vodila Richard Stallman in Eric S. Raymod. To bo verjetno največji hekerski protest do sedaj. Vzporedno bodo aktivnosti potekale po večih mestih ZDA - hekerji se očitno učijo lekcij od 'anti-globalistov'... celoten koledar aktivnosti lahko preberete tukaj. Za nas je mogoče zanimiv predvsem 'Global IRC Summit'... ...

Linux Today - Verjetno nimajo vsi dovolj časa za podrobno spremljanje ameriškega zakona DMCA (Digital Millenium Copyright Act) in razlogov zakaj se je ruski programer Dimitrij Sklyarov ob obisku v ZDA znašel v zaporu. Za vse te je Lawrence Lessing v NY Timesu napisal članek, ki razlaga ozadje DMCAja in njegove krute posledice.
O Dimitrijevem primeru smo že pisali tule in o protestih zoper ravnanje FBIja ter pravosodja tule, seveda pa bomo poročali še naprej. To bo morda eden ključnih precedensov, ki bodo narekovali kakšen in kako svoboden bo računalniški svet prihodnosti.
Prišel je čas za hekerje, cyberpunkerjie in ostale mrežne oblike življenja, da se zbudijo. Freedom is not free.

Linux Today - Po tem, ko se je šel EFF (Electronic Frontier Fundation) pogovorit z Adobe-om, je le ta odstopil od tožbe proti ruskemu programerju Dmitriju Sklyarovem. Dimitrij je glavni programer v podjetju, ki je izdalo program, ki omogoča branje Adobovih eKnjig brez dodatnih omejitev. S programom si lahko uporabniki ustvarjajo varnostne kopije, uporabljajo knjige na več računalnikih ali pa počnejo 'nelegalne' stvari.
FBI je aretiral Dimitrija, ko je prišel v ZDA na hekersko konvencijo DEF CON kjer bi moral imeti predavanje. Preganjajo ga po zakonu DMCA (Digital Millenium Copyright Act), ki prepoveduje, da bi sploh smel govoriti o varnostnih luknjah v različnih 'zaščitnih' shemah in prepoveduje izdelovanje orodij, ki bi omogočala odstranitev zaščit. Zakon je zelo restriktiven in večina ljudi meni, da je služi predvsem korporacijam, da lahko omejujejo pravice navadnih ljudi (zanj sta lobirala predvsem Holywood in glasbena industrija).
Na zadevo se je odzval tudi Alan Cox, ki je zaradi tega...

Electronic Frontier Fundation - DMCA (Digital Millenium Copyright Act) je definitivno evil. O tem ni dvoma, ampak zakon v ameriki velja in zaradi tega je ilegalnih veliko čisto normalnih stvari (od igranja DVDjev na Linuxu, do reverse inženiringa protokolov). DMCA je pač produkt holywoodske in glasbene industrije, ki želi navijati cene in ustvarjati mastne zaslužke (80% glasbene industrije je v rokah 5 velikih založb, ki so itak povezane v kartel RIAA, konkurenca my ass). Namen velikih založb je seveda obdržat monopol. Prvo želijo poskrbet, da presnemavanje ne bo poceni. Zaradi tega so pred leti uspešno zavrli splošno rabo DAT (Digital Audio Tape, kar bi moral zamenjat navadne avdio kasete), napadli pa so tudi RIO mp3 player. No ampak to jim ni bilo dovolj, odločili so se, da jim tudi mp3 ni všeč, ker ni pod njihovim nadzorom. V ta namen so izoblikovali SDMI (Secure Digital Music Initiative). Sporna stvar pri tem je, da se poskuša kontrolirati kdo in s katerim predvajalnikom sme uporabljati glasbo. Pa to še ni...