GNOME - The Document Foundation je včeraj izdal že četrto večjo posodobitev odprte pisarniške zbirke LibreOffice od lanskega odcepa od oraclovega OpenOffica. V različici 3.6 je kup manjših novosti za Writer, Impress in Calc, nekaj olepšav uporabniškega vmesnika, izvozno/uvoznih filtrov in podobnih popravkov. A še bolj zanimivo je dogajanje pod pokrovom, pri čiščenju stare in nemodularne kode še iz časov OOo-jevega predhodnika StarOffice.

Razvijalci so vse od lani uspeli pobrisati okvirno 5000 metod, ki se niso nikjer več uporabljale (dead code), tako da jih zdaj ostaja le še nekaj sto, ki pa bodo zahtevale večje posege v reorganizacijo kode. Podobna zagonetka je bila z znatno količino nemško jezičnih komentarjev v kodi, ki jih desetčlanska skupina prostovoljcev sicer...

Slo-Tech - Včeraj je izšla nova verzija odprtokodnega pisarniškega paketa LibreOffice. Čeprav je Oracle spustil vajeti s sestrskega projekta OpenOffice, se verziji nista poenotili, saj je OpenOffice šel na Apache Software Foundation. Medtem pa razvijalci LibreOffice delajo s polno paro in pred nami je verzija 3.4.0, katere predogledno verzijo smo videli prejšnji teden.

Novosti ostajajo enake kot v predogledni verziji, torej bistveno hitrejši Calc (preglednična aplikacija), ki sedaj bolje uvaža Excelove dokumente. Poleg tega ima Calc izboljšano okno za premik in kopiranje vsebine, podporo za avtomatsko filtriranje listov, izboljšano upravljanje z zunanjimi referencami itn. Writer lepše izrisuje...

Slashdot - Le dober dan po objavi Oraclove odločitve, da kodo projekta OpenOffice dajo v varovanje Apache projektu in ne njim, je Document Foundation predstavil predogledno različico LibreOffice 3.4.0. Gre za njihovo drugo večjo izdajo, za zdaj namenjeno predvsem testerjem in drugim entuziastom (early adopters), ki bi radi videli, kako napreduje delo. Za poslovne uporabnike bo poskrbljeno s kasnejšo izdajo.

Na različici je dela skupaj 120 razvijalcev, ključne spremembe pa so prenovljen uporabniški vmesnik Writerja, Calca in ostalih komponent (glej sliko), boljša podpora za mednarodne pisave, podrobnejši izris črk s subpixelingom (po...

Heise - Ko je Oracle kupil Sun, je s tem pridobil tudi nadzor nad odprtokodnim pisarniškim paketom OpenOffice. Nekaj mesecev kasneje se je projekt OpenOffice ločil od Oracla, tako da je nastala samostojna oddvojitev LibreOffice. Razvija jo The Document Foundation, projekt pa je zasnovan kot popolnoma odprt pisarniški paket. Oracle je medtem delal na polkomercialni verziji OpenOffice.org. Distribuciji sta se začeli oddaljevati, saj je vsaka pridobila nekaj funkcij, ki jih druga ni imela. Ker Oracle ni uspel iztržiti dovolj iz OpenOfficea, je napovedal njen konec, a so bili o podrobnostih sila skopi.

Sedaj je znanega več. Oracle bo iz OpenOfficea napravil projekt Apache Incubator, ne bo pa ga prepustil The Document Foundation. V izjavi so zapisali, da bo s tem "OpenOffice.org dobil zrelo, odprto in uveljavljeno infrastrukturo za svetlo prihodnost. Model Apache Software...

Slo-Tech - Oracle je s prevzemom podjetja Sun Microsystems pred dobrim letom dodobra razburkal odprtokodno skupnost, ki jo je (upravičeno) skrbelo, ali bo tudi novi lastnik tako radodaren do odprtokodnih projektov - npr. Java, MySQL, OpenOffice.org - kot je bil dobri stari Sun. Strahovi pred komercializacijo so se izkazali za upravičene in tako Java (z Apachejevim Project Harmony) kot tudi OpenOffice.org (s projektom LibreOffice) sta hitro dobili svoj community-based klon.

Vzporedno delo na tako velikem projektu, kot je pisarniški produkt OpenOffice, je vodilo do številnih manjših, a pomembnih razlik med uradno izdajo OpenOffice in odprtokodno kopijo LibreOffice. Vsaka je imela nekaj zmogljivosti, ki si jih je uporabnik želel , in ga s tem postavila pred nepotrebno odločitev. No,...

InfoWorld - Ko je lani del razvijalcev odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice prebegnil iz Oracla na svoje in začel popolnoma prosti fork z imenom LibreOffice, se je pojavilo vprašanje, katero verzijo izbrati. Izdelka sta zgrajena na isti osnovi, izhajata iz iste kode, a se dograjujeta različno, zato je odgovor še toliko teže najti. Na InfoWorldu so si ogledali razlike in podobnosti med paketoma in poizkusili najti ta odgovor.

Prva razlika je v namestitvi, saj OpenOffice vsebuje tudi Javino izvajalno okolje (JRE), medtem ko ga je pri LibeOfficeu potegniti z interneta ločeno. Za delovanje paketa JRE ni nujno potreben, le za upravljanje podatkovnih baz ga potrebujemo. OpenOffice vsebuje podporo...

Slo-Tech - Štiri mesece po ločitvi od krušnega očeta Oracla je odprtokodni pisarniški paket LibreOffice prilezel do verzije 3.3. Po pretrganju vezi z Oraclom se je število razvijalcev z okoli dvajset povzpelo na več kot sto, kar je razlog za prvi predčasni izid v zgodovini.

Glavne novosti v novi verziji so podpora za vektorsko grafiko (SVG) v Drawu, izboljšana okna za urejanje naslovnih strani, uvozni filtri za Microsoft Works, Lotus Word Pro, možnost uporabe milijona vrstic v Calcu, boljše upravljanje z drsnicami v Impressu ter izboljšana podpora za WordPefect. Brezplačen prenos je mogoč z domače strani, na voljo je tudi v slovenščini. Podprte platforme so Windows, Mac OS X in Linux.

The Register - Projekt odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice se je ločil od Oracla, kateri je pridobil nadzor nad njim s prevzemom prejšnjega skrbnika Suna. Odslej bo nad razvojem OpenOffica bdel neodvisen komite razvijalcev in projektnih menedžerjev v lokalnih jezikih. Projekt OpenOffice.org se za zdaj imenuje The Document Foundation, medtem ko je paket OpenOffice prejel začasno ime LibreOffice.

Oracle so seveda povabili, da postane član nove fundacije in obdrži nekaj besede pri razvoju. Prav tako so ga prosili, da jim odstopi pravico do uporabe znamke OpenOffice.org, ki jo ima. Če jim je ne bo, se bomo morali privaditi na ime LibreOffice. Oracle medtem razvija zaprtokodni...