Slo-Tech - Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo bodo na decembrski slovesnosti prejeli francoski kemik Jean-Pierre Sauvage, britanski kemik James Fraser Stoddart in nizozemski kemik Ben Feringa za načrtovanje in sintezo molekularnih strojev. Najmanjši mogoči motorji so posebej oblikovane molekule, ki ob dovajanju energije opravljajo želeno funkcijo. Če lahko bički poganjajo bakterijo, zakaj neki ne bi mogel človek izdelati umetnih molekularnih strojev, se je daljnega leta 1984 na slovitem predavanju (splača se ga pogledati) vprašal Richard Feynman. Letošnji Nobelovi nagrajenci so to vizijo začeli udejanjati že pred Feynmanovim predavanjem na način, ki si ga dotlej ni nihče zamišljal.

Prve korake k razvoju molekulskih motorjev je...

Nature - Raziskovalci z Inštituta Jožef Štefan (IJS), Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani (UL FMF) in mariborske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (UM FKKT) so prvi na svetu uspeli pripraviti magnetno tekočino, o čemer poročajo v današnji številki revije Nature. V resnici so ustvarili tekoči kristal z magnetnimi lastnostmi, kar je pred 43 leti predlagal kasnejši Nobelov nagrajenec Pierre de Gennes, a do danes ni uspelo še nikomur. Vrhunski dosežek je v celoti plod domačega znanja, saj so vsi štirje podpisani avtorji (Alenka Mertelj, Darja Lisjak, Miha Drofenik in Martin Čopič) zaposleni v slovenskih inštitucijah.

Najbolj znan magnetni material je železo, podobna pa sta še...

Nature - Lani je učinek superprevodnosti praznoval sto let, a do danes še nismo našli materialov, ki bi imeli to lastnosti pri temperaturah, ki so vsaj blizu sobni. Pravzaprav nismo uspeli dokazati niti ali tovrstni materiali zagotovo obstajajo ali zagotovo ne. Toda razvoj je vseeno prinesel precej novih spoznanj in materialov.

Superprevodniki so materiali, ki imajo električno upornost enako nič. Pri dovolj nizkih temperaturah ima takšno lastnost precej spojin, a se z naraščanjem temperature zelo hitro uniči. Načeloma jih lahko po kritični temperaturi, torej najvišji temperaturi, kjer še izkazujejo superprevodnost, razdelimo na nizkotemperaturne in visokotemperaturne superprevodnike - ločnica med njimi je vrelišče tekočega dušika pri -196 °C, saj je to najnižja zelo enostavno dosegljiva temperatura.

Konvencionalne...

PhysOrg.com - Podatke na trde diske shranjujemo z magnetim zapisom. Vsak kos informacije v svoji srži sestoji iz bitov, ki so na magnetnem nosilcu zapisani kot ničle in enice. Zapisujemo jih in med njimi razlikujemo po predznaku magnetizacije. V grobem si torej moremo trde diske predstavljati kot ogromne množice predelkov, v katerih so magnetne domene urejeno postavljene v eno ali drugo smer - vsak tak predelek shrani en bit informacij. Manjši kot so predelki, več bitov lahko shranimo na enaki površini.

Znanstveniki iz IBM-a so v sodelovanju z nemškim raziskovalnim centrom CFEL uspeli en bit shraniti s samo 12 atomi, kar je za več velikostnih razredov manj kot v današnjih trdih...

PhysOrg.com - Z Univerze v Nottinghamu poročajo o izdelavi molekularnega magneta (SMM, single-molecule magnet) iz dveh atomov urana-238, o čemer poročajo v članku A delocalized arene-bridged diuranium single-molecule magnet v Nature Chemistry. Molekularni magneti so predmet živahnih raziskav, ker obljubljajo izdelavo tehnologije za shranjevanje podatkov, ki bo nudila več stokrat gostejši zapis od klasičnih trdih diskov.

Steve Liddle, ki se ukvarja s kemijo urana, je uranove atome povezal z molekulami toluena. Nastali kompleks je izkazoval magnetne lastnosti. SMM so namreč posebna skupina molekul, ki so magnetne na molekularnem nivoju. Pod določeno temperaturo blokiranja se pojavi magnetna histereza in molekula se vede kot majhen trajni magnet. To pomeni, da se v njih za razliko od...

Nature - Klasični silicijevi tranzistorji so naokrog že več kot pol stoletja in čas je, da dobijo svoje naslednike. Raziskovalci z Yala in južnokorejskega instituta v Gwangjuju so v zadnji številki revije Nature pokazali prvi delujoči molekularni tranzistor. Uporabili so molekulo 1,4-benzenditiola, ki ima zlate kontakte. S spreminjanjem napetosti, ki so jo pritisnili nanje, so nadzorovali energijske nivoje molekule, s čimer se da kontrolirati tok, ki teče skoznjo. Benzenovi derivati so zaradi svojega konjugiranega elektronskega sistema še posebej primerni za tok elektronov in igranje z elektronskimi nivoji.

Delo nadaljuje poizkuse iz leta 1990, ko je ekipa z Yala ugotovila, kako ujeti molekulo med električne kontakte. Južnokorejska raziskovalna ekipa je medtem razvila nove...

X-Bit Labs - Nestrpno že čakamo, da se SSD-ji pocenijo na znosne ravni. Daleč od tega, da bi bili nesramno dragi, a v primerjavi s klasičnimi trdimi diski so vendarle nekoliko predragi, da bi jih popolnoma nadomestili. Izvršni direktor podjetja OCZ, ki je vodilni svetovni proizvajalec DRAM-a in flasha, obljublja, da se bodo SSD-ji na raven trdih diskov spustili v prihodnjih treh do petih letih. Do takrat bo ostalo trenutno stanje, ko SSD-je uporabljajo za zagonske in sistemske diske, medtem ko se za masovno shranjevanje podatkov še vedno zatekamo h klasiki. V zadnjem času se je flash sicer podražil, a v prihodnosti bo pričakujemo cenitveni trend. V SanDisku pojasnjujejo, da se bo z nižanjem cen flasha upočasnilo investiranje proizvajalcev v te proizvodne kapacitete,...

X-Bit Labs - AMD in Seagate sta včeraj predstavila delovanje nove verzije vmesnika SATA, ki je v modernih računalnikih v uporabi za povezovanje naprav za shranjevanje podatkov. Nova generacija standarda se imenuje SATA-600 in podpira hitrosti do 6 gigabitov na sekundo, kar bi moralo zadostovati tudi za najpotratnejše naprave ta hip. Standard bo nazaj združljiv s predhodnikoma SATA-150 in 300, saj bo uporabljal povsem enake priključke, tako da kakšnih hudih glavobolov ne pričakujemo. Za običajne trde diske je sicer prepustnost standarda SATA-300 več zadovoljiva, tako da AMD pričakuje, da bodo SATA-600 prvi posvojili izdelovalci SSD-jev, zato ga bo AMD še letos vgradil v svoje južne mostove (southbridge). Za klasične trde diske naj bi SATA-600 postal pomemben šele leta 2011. Extremetech in X-Bit Labs.

CNN - Težava, ki nastane pri doseganju vedno višjih frekvenc, se pojavi pri miniaturizaciji tranzistorjev oziroma njim podobnim elementov. Osnova, kakršna je uporabljena sedaj (slicij, aluminj in baker), ne bo več dolgo zmožna podpirati nadaljne miniaturizacije. Zato že potekajo raziskave, predvsem na področju nanotehnologije, kjer se čipe gradi na osnovi atomov in molekul. HPjevim znanstvenikom je že uspelo ugotoviti način, kako "upravljati" z določeno molekulo in ji s tem spreminjati električno prevodnost, kar pa je v principu enako sedanjim tranzistorjem. Tisti, ki želite vedeti več, pa oddeskajte sem.

Slo-Tech - Japonski proizvajalec Fujitsu, ki je pred kratkim govoril, da bo opustil proizvodnjo trdih diskov, je danes prikazal novo tehnologijo za shranjevanje podatkov. Z to tehnologijo naj bi bilo možno shraniti 100Gbitov na kvadratni palec. Do sedaj je bila ta meja le pri 32,6Gbitov. Fujitsu tako namerava izdati, še v tem polletju, 110GB diske za prenosnike. Trenutni rekord ima trenutno IBM z 48GB. IBM je trenutno tudi v stanju, da proizvaja trde diske, kjer je možno shraniti 100Gbitov na kvadratni palec, vendar tega ne namerava storiti do leta 2003.