AMD - AMD se je odločil, da bo odprtokodni skupnosti in razvijalcem iger ponudil orodja in gonilnike za boljšo izrabo svojih grafičnih čipov, s čimer želi Nvidii odgrizniti čim večji tržni delež. Slednja namreč nudi zaprtokodno orodje GameWorks, ki ga uporabljajo pisci iger za boljšo izrabo moči Nvidiinih grafičnih procesorjev. Igre, ki uporabljajo GameWorks, navadno na Nvidiinih karticah tečejo bolje kot na AMD-jevih. So seveda tudi izjeme, ki so optimizirane tako za Nvidio kakor AMD (npr. GTA V uporablja tako AMD TressFX kakor Nvidia HairWorks). Drugi problem so gonilniki za Linux (tu je tudi Nvidia velika črna ovca), kjer imamo za AMD-jeve kartice na izbiro hitrejše zaprtokodne in proste odprtokodne gonilnike.

Tu bo vstopil GPUOpen. Za pisce iger bo GPUOpen imel...

AnandTech - Z večjo modularnostjo PCI-Expressa so mnogi domači graditelji začeli s poizkusi priklapljanja zmogljivih grafičnih kartic na svoje prenosnike. To je načeloma še olajšal Thunderbolt, ki sicer ni primeren za domačo gradnjo, a podpira prenos povezave PCIe z bistveno bolj vzdržljivimi priključki in kabli, ki so dejansko namenjeni stalnemu vklapljanju in izklapljanju ter uporabi izven zaščitnega ohišja. Prednosti uporabe zunanje kartice so očitne, uporabniki imajo lahko zelo prenosen, a vseeno zmogljiv prenosnik (recimo 13-palčnega), ki ga doma povežejo z zmogljivo grafično kartico in velikim monitorjem, kar mali, varčni prenosnik spremeni v igričarsko postajo. A poskusi so pokazali, da bo za delujoč koncept moral vse kose...

AnandTech - Pri AnandTechu so po primerjavi različnih frekvenc in zakasnitev pomnilnika in njihovega efekta na procesorjih Haswell zdaj še nekoliko razširili test in priporočila, ko gre za izbiro procesorja za igranje iger. Dotični test je drugi del izmed treh, kjer se je prvi osredotočal zgolj na Intelove sveže procesorje Haswell (objavljen je bil že pozno spomladi), tokrat so nabor razširili z novejšimi in starejšimi Intelovimi procesorji iz vseh cenovnih rangov, medtem ko se bodo v tretjem delu posvetili še AMD-jevim platformam.

Na testu so tokrat primerjali procesorje s podnožij LGA-1150, LGA-1155, LGA-2011, LGA-1366 in celo LGA-775. Na vsaki izmed platform so uporabili več kot eno matično ploščo, da so preverili učinek...

Hexus - Asus je svojo linijo matičnih plošč TUF (The Ultimate Force) začel z na čipovju Intel P55 osnovano ploščo za podnožje LGA-1156, poimenovano Sabertooth 55i. Ta je izšla že daljnega leta 2009 (takratnega oktobra), čemur je lansko jesen sledil še izid plošče s čipovjem X58 (Sabertooth X58). Nedavno je sledila še osvežena različica prve plošče, namenjene za procesorje Sandy Bridge, na katero so namestili vezno čipovje P67. Rezultat je plošča Sabertooth P67. V kratkem lahko pričakujemo še eno članico te družine, ki bo premierno namenjena procesorjem AMD. Pri Asusu so uporabili dve zelo zanimivi komponenti, vezno čipovje 990FX in podnožje AM3+. S tem bo plošča Sabertooth 990FX...

VR - Zone - nVidia je bila pred nekaj leti še dobro znana kot izdelovalec veznih čipovij za AMD. Njihova serija nForce je bila svojčas legendarna, sploh kot prva izbira navijalcev. nForce 4 je na AMD-jevo platformo s podnožjem Socket 939 prinesel podporo PCIe, ki je v osebne računalnike vrnil še možnost uporabe več kot ene grafične kartice. To so pri nVidii pospremili s parjenjem prek povezave SLI, v prihodnosti pa vezno čipovje nForce izdali še za Intelovo platformo, ko je ta predstavil za AMD skorajda uničujoče procesorje Core 2. Večjih sprememb ni bilo do izida Intelove serije Core i7 na podnožju LGA-1366, ko Intel nVidii ni prodal licence za povezavo QPI, ki je uporabljena za komunikacijo med procesorjem in veznim čipovjem. Zgodba se je nato ponovila tudi s povezavo DMI,...

X-Bit Labs - V četrtek je nVidia javnosti razkrila, da so znotraj družbe združili ekipi, ki sta bili pred tem namenjeni razvoju sistemov-na-čipih (specifično na razvoju Tegre) oz. razvoju veznih čipovij za Intelove in AMD-jeve procesorje. Pred kratkim je Intel prišel celo pod drobnogled ameriške vlade, saj nVidii niso podelili licence za izdelavo veznih čipovij, ki s procesorjem komunicirajo prek vodila DMI. Njihova licenca velja le za starejše vodilo FSB, ki je uporabno samo s procesorji do serije Core 2. Podobno je storil tudi AMD, zaenkrat na strežniškem trgu, a se je enaka zgodba obetala tudi za namizne računalnike....

DigiTimes - Povezovanje nVidiinega veznega čipovja in procesorja Atom iz družine Diamondville ni bil problem, saj je bil procesor le procesor, brez pomnilniškega krmilnika in grafičnega čipa. Oboje bo dodano v novi generaciji Atomov, poimenovanih Pineview, zaradi česar se je predvidevalo, da naslednika platforme ION ne bomo ugledali, vsaj ne v kombinaciji s procesorji Atom. nVidia je že pred časom povedala, da si želijo izdelati platformo, na kateri bi bilo mogoče uporabiti tako procesorje Atom, kot VIA-ine procesorje iz serije Nano, ki so prav tako energijsko varčni. Po govoricah v industriji naj bi Acer že naročil pošiljko novih veznih čipovij, ki naj bi jih sparili s Pineview Atomi. Pomnilniški...

X-Bit Labs - nVidiini načrti, da bi izdelala vezno čipovje za podnožje LGA-1156, so očitno propadli. Ker jim Intel ni izdal licence za vodilo QPI, niso mogli izdelati veznega čipovja za zmogljivejše podnožje, LGA-1366, a so trdili, da že imajo licenco za vodilo DMI. Slednje je Intel že uporabljal za komunikacijo med severnim in južnim mostom na starejših platformah, Core i5 (in Core i7) procesorji pa že vsebujejo severni most. Logično je torej, da je Intel za komunikacijo procesorja s preostalim veznim čipom uporabil kar DMI.

Po besedah nVidie je Intel javnosti podajal napačne informacije, npr. da nVidia nima DMI licence. Zeleni zato menijo, da bi bilo skorajda nemogoče tržiti njihova vezna čipovja...

Slo-Tech - nVidia je kupila ULi Electronics, družba, ki izdeluje predvsem poceni (a ne slaba) vezna čipovja, tako za AMD kot Intel sisteme. Znani so predvsem kot izdelovalci nadomestnih južnih čipovij za ATI-jevo RDX200 družino veznih čipovij ter veznih čipovij, ki počivajo predvsem na ASRock matičnih ploščah.

nVidia je ULi kupila za okrog 52 milijonov ameriških dolarjev, ta, po svetu znan kot zelo inovativen proizvajalec veznih čipovij, pa bo nVidii prinesla mnogo novih tehnologij, ki bodo uporabne predvsem v nForce veznih čipovjih.

Mnenja o tem nakupu so deljena, nekateri pravijo, da je tako trg izgubil enega proizvajalca več s tem pa se je zmanjšala raznolikost posledično pa se bodo dvignile cene. Spet drugi pravijo, da je bil ta nakup dobra odločitev. Le čas bo pokazal, kaj je ta nakup prinesel, mogoče pa se lahko nadejamo čipovja nForce, ki bodo namenjena predvsem cenejšim računalnikom.

Izvorna novica na Anandtechu in uradna izjava na strani nVidiie.

AnandTech - Potem ko je nVidia za procesorje AMD A64 izdala zelo uspešno vezno čipovje nForce 4, kasneje pa še nForce 4 Intel Edition, ki služi poganjanju Intelovih procesorjev, so se odločili da izdajo prvo večjo nadgradnjo tega čipovja.

Kot že vsi veste, je nVidia z njihovimi SLI grafičnimi karticami zadela žebljico na glavico in si s tem priborila odločilno prednost pred kanadskim tekmecem ATI-jem v borbi na grafični fronti. Edina pomanjkljivost SLI-ja je bila do sedaj v tem, da je bilo treba za uporabo SLI grafike razdeliti PCI Express X16 vodilo na dve polovici, ki sta seveda delovali samo s polovično hitrostjo (2X8).

In ravno to pomanjkljivost so se pri nVidii namenili odpraviti. Novi...