Slo-Tech - Raziskovalci z univerz v Michiganu in Tokiu so uspešno demonstrirali napad na pametne pomočnike večih znanih proizvajalcev, in to s pomočjo laserskega žarka. Ranljive so pravzaprav vse naprave, ki zvočne ukaze uporabnikov sprejemajo prek mikrofonov z mikro-elektromehaničnim sistemom (MEMS), te se namreč na svetlobo odzovejo enako kot na zvok. V njih je drobna membrana, ki se zatrese, ko jo zvok doseže, nato pa vse to pretvori v električni signal in ga pošlje sistemu. Raziskovalci so preizkusili Siri, Alexo, Google Assistanta, Facebook Portal in še peščico telefonov in tablic, pri čemer so skoraj z gotovostjo prepričani, da se ranljivosti ne da odpraviti drugače, kot z vgradnjo drugače zasnovanega mikrofona.

Vse skupaj je zanimivo zato, ker se na ta način da na daljavo in tudi skozi okenska stekla prižigati luči, odpirati garažna vrata, opraviti spletni nakup na tuj račun, pa tudi odkleniti in celo zagnati motorno vozilo. Vse to z nizkoenergijskim laserjem (raziskovalci so...

Nature - Kitajski znanstveniki so mišim v oko vbrizgali raztopino nanodelcev, ki pretvarjajo valovno dolžino svetlobe in tako živalim omogočili, da so videle v infrardečem delu spektra.

Človek zna do neke mere že presegati temo in v ta namen uporablja različne sisteme za nočno opazovanje. Toda ti potrebujejo električno napajanje ali pa določeno obstoječo jakost vidne svetlobe (na primer zvezdne), ki jo nato ojačajo. Zato potekajo tudi raziskave pasivnega zaznavanja infrardečega spektra, se pravi svetlobe z večjo valovno dolžino od rdeče, med 700 nanometri in milimetrom. Raziskovalci z Univerze za znanost in tehnologijo v Hefeju na Kitajskem so razvili nanodelce, ki sevanje z valovno dolžino 980 nm vsrkajo in...

Hack A Day - Patrick Priebe se je naveličal zgolj gledati znanstvenofantastične filme, kjer se dobri in zli borijo z laserskimi pištolami, zato je sam izdelal svojo. Njegova naredi sam pištola meri 32 cm, tehta 850 gramov in, najpomembneje, sproži megavaten laserski žarek z valovno dolžino 1064 nm (infrardeči del spektra), ki traja 100 ns. Pulz laserske svetlobe se na razdalji tri metre razprši do 5 mm v premeru. Uporabljene so leče BK7 in laser Nd:YAG. Potrebno energijo zanj dostavijo kondenzatorji, ki se v približno štirih sekundah napolnijo iz štirih litij-ionskih baterij 14650. Z enim polnjenjem baterij moč ustreliti petdesetkrat.

Za gradnjo naprave, ki prežge plastiko in tanjše kovine, je Priebe porabil 70 ur. Sedaj gradi drugo, ki bo...

TechCrunch - Srečnežem na forumu XDA-Developers je uspelo dobiti razvojno različico popolnoma novega predvajalnika glasbe za Android, ki osveži izgled trenutne različice in je po predvidevanjih mnogih znanilec grafičnega vmesnika prihajajoče različice tega mobilnega operacijskega sistema, znanega pod kodnim imenom Honeycomb. Že dolgo Google napoveduje prenovo grafičnega vmesnika, ki naj bi bil bolj prijazen tabličnim računalnikom, obenem pa je mogoče slišati govorice, da bo Honeycomb odpravil skupinico gumbov pod zaslonom (večinoma so to štirje, menu, domov, nazaj in iskanje, kjer občasno kateri izmed njih manjka), ki jih bo zamenjal en sam. Takšno razporeditev smo seveda že videli na vseh Applovih izdelkih z operacijskim sistemom iOS - iPhone, iPod...

X-Bit Labs - Fotolitografija je danes bistven korak v izdelavi polprevodniških čipov. Z ultravijolično svetlobo se skozi maske obseva silicijeve rezine, t.i. waferje, ki so prevlečeni z na UV svetlobo občutljivo plastjo. Med obsevanjem ta plast reagira le na osvetljenih mestih, ki ob jedkanju ostanejo nedotaknjena. Med izdelavo čipa se postopek ponovi večkrat, tja do petdesetkrat pri zahtevnejših čipih.

Težava je, da ima UV svetloba dokaj visoko valovno dolžino, vse do 400 nm. Danes je najbolj pogosta globoka UV svetloba, ki ima valovno dolžino manjšo od 300 nm in ki je v praksi že dosegla valovno dolžino 193 nm. A za vedno zahtevnejše proizvodne procese kmalu tudi to ne bo zadostovalo, pravzaprav pa so zavidanja vredni dosežki na področju optike, ki omogočajo izdelavo približno 4x manjših tranzistorjev od valovne dolžine uporabljene svetlobe.

Preboj na tem področju bo očitno omogočila jedrska fuzija, saj znanstveniki s pomočjo raziskav na področju jedrske fuzije predvidevajo, da bodo uspeli...

SemiAccurate - Na konferenci Blackhat, ki se je zaključila pred dvema dnevoma, je K. Chen pokazal, da imajo Applove aluminijaste USB tipkovnice resno varnostno pomanjkljivost. Tipkovnice vsebujejo 8 kB flash pomnilnika za shranjevanje firmwarea ter 256 bajtov dinamičnega pomnilnika, kar je več kot preveč za samo delovanje tipkovnice. V firmware jim je z nekaj truda uspelo vstaviti lastno kodo, ki je bila v demonstracijskem primeru preprost keylogger (za zadnjih 5 pritiskov tipk). Ker firmware porabi le 7 kB flash pomnilnika, keylogger lahko shrani kar nekaj pritiskov tipk.

Čeprav je opisan postopek popolnoma ročen, bi se ga dalo avtomatizirati do te točke, da bi se uporabniku tipkovnica nadgradila nevede, npr. prek okužene strani. Kar je najhuje, varnostna luknja nima nobene povezave z operacijskim sistemom, slednjega lahko na novo naložite petdesetkrat, a pri uporabi okužene tipkovnice to ne bo pomagalo.

Dodatno je pomagalo dejstvo, da Apple precej svojih izdelkov da na police z nedodelanim...

Wired News - Določene stvari so v življenju začuda bolj zaželene v majhnih dimenzijah. Majhni telefoni, dlančniki, GPS-i... A je tu nekaj problemov, povezanih z mejami človeške fizionomije. Problem vidljivosti majhnih ekrančkov nameravajo sedaj odpraviti z miniaturnim laserskim projektorjem, v velikosti palca, ki bi lahko projiciral sliko veliko 25 cm, v kvaliteti, ekvivalentni LCD zaslonu. V čisti temi, bi se lahko sliko povečala na 3 m. Laser ima pri tem prednost, da svetlobo proizvaja, medtem ko jo LCD-ji dejansko "senčijo". Več o ustvarjanju in brzdanju vidne laserske svetlobe v izvirnem članku na Wired.

Samsung je po drugi strani pravkar predstavil LCD ekranček velikosti 1,98 palcev, ki je sposoben prikazati sliko v VGA ločljivosti. To jim je uspelo tako, da so na kvadratni palec stisnili 400 pikslov. Pravijo, da prikaz do 16 milijonov barv ni problem, kontrast pa je 300:1.

Prvi so tudi predstavil t.i. AMOLED - active matrix organic light-emitting diode zaslon namenjen predstavljanju

Slashdot - Zelo zanimiv problem teoretične fizike in tudi astronomije je problem manjkajoče mase. V grobem ta pravi, da se glede na trenutno hitrost širjenja vesolja in množino snovi v vesolju nekaj ne sklada, saj je mase bistveno premalo. Prvo hipotezo o rešitvi tega problema je leta 1933 postavil Švicar Fritz Zwicky, ko je ugotovil, da je t.i. vidne mase (torej vidnih galaksij) 400-krat premalo za trenutno jakost gravitacije. Zaključil je, da je očitno v vesoljo veliko nezaznavne mase, katere gravitacijske učinki so opazni, in jo poimenoval temna snov. Od tedaj je to ena izmed zanimivejših in verjetnejših hipotez. Trenutne ocene so namreč, da je kar 90 - 95 odstotkov vse mase...