Slo-Tech - Evropska komisija je danes predstavila osnutek nove uredbe Gigabit Infrastructure Act, s katero želi hitrejšo vzpostavitev cenejših gigabitnih omrežij v EU. Hkrati se je začela javna razprava o prihodnosti telekomunikacijskega sektorja in infrastrukture, kjer bo pomembno vprašanje tudi financiranje in prispevki največjih uporabnikov.

Končni cilj Evropske komisije je pravičnejša porazdelitev stroškov delovanja infrastrukture, ki jih trenutno nosijo operaterji. Velikani, kot so Google, Apple, Meta, Netflix, Microsoft, Amazon in podobni, ki ustvarijo levji delež prometa, bi po oceni Komisije morali nositi delež stroškov delovanja infrastrukture. To so seveda želje operaterjev, zlasti Deutsche Telekom, Orange, Telefonica in Telecom Italia, ki so več kot desetletje lobirali za drugačno porazdelitev stroškov. Po drugi strani pa tehnološki velikani trdijo, da bi obdavčitev oziroma drugačna obremenitev pomenila de facto konec nevtralnosti interneta.

Evropska komisija želi v 12 tednih,...

Slo-Tech - Na drugem koncu sveta se soočajo z zanimivim korupcijskim škandalom, v katerem bo odločilno vlogo, kot kaže, odigrala Microsoftova pisava Calibri. Pakistanski premier Nawaz Sharif se je znašel v težavah, ko je razkritje panamskih dosjejev o poslovanju odvetniške družbe Mossack Fonseca pokazalo, da v tujini obstaja več kot 200.000 bančnih računov na ime njegovih otrok. To samo po sebi ni kaznivo, vzbuja pa sum utaje davkov in pranja denarja, še zlasti ker tega premoženja v Pakistanu niso prijavili, zato je stekla preiskava.

Sharifova hči Maryam Nawaz je na poziv predložila več dokumentov z datumom 6. februar 2006, ki naj bi dokazovali, da Sharif ni storil nič nezakonitega. Toda preiskovalna komisija je svoje delo opravila zelo skrbno. Dokumente je poslala v Radley Forensic...

Heise - Evropska komisija je potrdila sporazum ACTA, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo. Podpisnice sporazume so ali še bodo vse države EU in Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Komisija je v svojem poročilu zapisala, da ACTA ne spreminja trenutne evropske zakonodaje, saj so vsa določena v njej...

Informacijski pooblaščenec - Evropska komisija je pred tremi leti, aprila 2008 začela postopek za dopolnitev Uredbe št. 1049/2001, ki ureja dostop do dokumentov EU in njenih organov. Tri leta je postopek večinoma stal na mestu, zdaj je predlog prišel do evropskega parlamenta. Mnenje je podala tudi informacijska pooblaščenka.

Predlog nove ureditve je malodane predrzen, saj se Evropska komisija trudi, da bi definicijo dokumenta zožila do te mere, da bi velike večine dokumentov ta definicija ne zajemala, posledično ti dokumenti ne bi bili dostopni javnosti. Poleg tega predlog tudi veča moč članic, da nad zahtevo za dostop do dokumenta, ki so ga pripravile, uporabijo veto. Posebej zanimivo je dodajanje izjeme, ki pred očmi javnosti po novem skriva - postopke za izbiro osebja in pogodbenikov.

Hkrati s krčenjem dostopa do dokumentov je Evropska komisija mirno prezrla že dalj časa očitane pomanjkljivosti trenutne ureditve:

• komisija lahko zavrne dostop (in to tudi počne) do dokumentov, ki jih trenutno obravnava,...

Heise - Enajst pogajalskih strani je v Sydneyju ta konec tedna potrdilo dokončno, pravno neoporečno verzijo sporazuma ACTA (datoteka PDF), ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo. V Evropi morajo sporazum potrditi vse države posebej v svojih parlamentih in nato še Evropska komisija, Evropski svet in Evropski parlament.

Evropa je uspela v sporazum vriniti določilo, da se bodo kršitve avtorskih pravic v drugi državi na zahtevo prve preganjale le, če je storjeno dejanje tudi tam kaznivo. Ni pa natančno pojasnjeno, kaj je "kršitev avtorskih pravic komercialne narave". V dokumentu je zgolj medla dikcija, da "gre za ravnanja, ki se opravljajo kot komercialne aktivnosti za neposredno ali posredno korist". Prav tako v dokumentu ni zagotovila, da se na mejah ne bodo izvajale preiskave iPodov in podobnih naprav, ki bi utegnile imeti vsebine, ki jih ACTA sankcionira.

Slo-Tech - Evropska komisija je objavila, da je sporazum ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement) pripravljen za podpis. Včeraj so se namreč sklenila pogajanja med podpisnicami, saj so razrešili še tista zadnja nestrinjanja, ki so ostala po oktobrskem usklajevanju v Tokiu. Končna verzija sporazuma bo v najkrajšem času objavljena na spletnih straneh, tudi Evropske komisije, čeprav jo čaka še temeljit pravni pregled. Pred podpisom bodo morale države članice najprej izpeljati vse domače postopke za sprejetje sporazuma, nato pa bo sledil podpis.

K pogajanjem so pristopile vse članice EU, Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Z njimi bodo vzpostavili mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo.

Heise - Britanska organizacija Statewatch je na svojih spletnih straneh objavila osnutek novega sporazuma SWIFT, ki ga po spodleteli potrditvi prvega v Evropskem parlamentu Evropska komisija želi videti sprejetega, poroča Heise. Novi sporazum je nekoliko omiljena verzija propadlega: uporaba zbranih podatkov bo morala biti določena jasneje, poleg tega pa vključuje še pravico do vpogleda in popravek ali izbris napačnih podatkov. Denarna nakazila znotraj evroprostora ne bodo zajeta v sporazumu, bo pa poizvedovanje mogoče brez sodne odločbe. Prav tako ni znana natančna količina podatkov, ki jih bodo ZDA dobile.

Včeraj je Evropska komisija objavila, da so končali pogajanja z ZDA, tako da je objavljena verzija sporazuma dokončna. Sedaj ga mora potrditi še vseh 27 držav...

Heise - Evropska komisija želi sprejeti sporni dogovor o posredovanju podatkov o finančnih transakcijah v panevropskem sistemu SWIFT ameriškim organom. Februarja letos so evropski poslanci zakon zavrnili, a Evropska komisija vse od takrat išče obvoz.

Tako naj bi po poročanju časnika Heise do konca junija pripravili besedilo novega sporazuma. Uskladiti morajo le še vprašanja pravnega varstva in roka hranjenja podatkov. Nemški notranji minister Thomas de Maizière je na srečanju notranjih ministrov EU v Luksemburgu povedal, da so pri pogajanjih med Washingtonom in Brusljem dosegli pomemben napredek. Svet evropskih ministrov naj bi tako do septembra sprejel odločitev in besedilo posredoval v Evropski parlament, ki bo ponovno glasoval. Ministri si prizadevajo, da bi sporazum sprejeli v najkrajšem možnem času, kar je po predvidenem časovnem načrtu oktobra.

Sporni sporazum bo ameriškim oblastem omogočil prebiranje naslednjih podatkov o vseh finančnih transakcijah po EU: ime, naslov, prejemnik...