Slo-Tech - Prav nobenega dokaza ni, da bi bile ženske slabše programerke od moških, čeprav jih je seveda manj. A raziskava, ki je dopolnitev lanske nerecenzirane raziskave in je sedaj prestala neodvisni pregled (peer review), kaže, da v odprtokodnih projektih večkrat zavrnejo kodo, za katero vedo, da so jo napisale ženske.

Raziskava se je osredotočila na tri milijone dopolnitev (pull request), ki jih je poslalo 330.000 programerjev na GitHubu, izmed katerih je bilo 21.000 žensk. Vsako tako dopolnitev pregledajo ostali člani projekta in se odločijo, ali jo bodo sprejeli in dodali v projekt (merge) ali zavrnili. Raziskovalci so ugotovili, da je bila koda sprejeta v 78,7 odstotka primerov, če so jo prispevale ženske, in 74,6...

Daily Dot - Peggy Parish je v Sloveniji praktično neznana in tudi neprevedena avtorica otroških knjig o Amelii Bedelia. Tudi v ZDA ni zelo znana, zato bo ena izmed prvih postaj vsakogar, ki ga o njej kaj zanima, Wikipedija - v kateri pa najdemo tudi neumnosti, ki tam vztrajajo dolga leta.

O neresnicah, ki so jih po Wikipediji povzeli drugi mediji, smo pred let že pisali. Tudi to pot se je zgodilo podobno. EJ Dickson, ki dela za Daily Dot, je davnega leta 2009 v članek o Amelii Bedelia v študentski potegavščini vpisala, da je navdih zanjo...

The New York Times - Statistike kažejo, da Wikipedijo pišejo povečini moški. Lanska raziskava je ugotovila, da je ženskih dodajalk vsebine le 13 odstotkov, letos pa je njihov delež zgolj dve odstotni točki višji. Cilj Fundacije je medtem do leta 2015 delež pisk dvigniti na četrtino.

Pri tem ne gre za feminizem ali kakšno drugo dokazovanja, ampak za širino enciklopedije. Sue Gardner, vodja Fundacije, pojasnjuje, da ženske zanimajo drugačne stvari kot moške, zato tudi sodelujejo pri urejanju drugih člankov. Sedaj je namreč Wikipedija izrazito nagnjena v eno smer; članek o Sopranovih je dolg in vsebuje podrobne sinopsise epizod, medtem ko si te pri Seksu v mestu zaslužijo le po kak stavek. Še en primer navaja Gardnerjeva: Pat Barker je znana...

Techdirt - Nedavno smo imeli v Sloveniji odmeven primer, ko je znani politik, po izobrazbi ekonomist, izdal obsežno knjigo z dobrimi tisočimi stranmi o pravu Evropske unije. Podrobnejši pregled je pokazal, da je v knjigi le 70 strani izvirne vsebine, medtem ko je ostalo lizbonska pogodba v izvirniku in slovenskem prevodu. Vseh 70 avtorskih strani je bilo v resnici dobesedno prevedenih iz Wikipedija, manjši delež pa je prepisan iz obrazložitve predloga zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki jo je za Državni zbor pripravila slovenska vlada. Zgodilo se ni nič, tatinski avtor pa je odšel na dobro plačano evropsko delovno mesto člana Evropskega računskega sodišča.

Podobno, le da še za odtenek bolj ironično zgodbo so spisali v Argentini. Gerónimo Vargas Aignasse je predstavil nov zakonski predlog, ki bi kriminaliziral plagiatorstvo. K predlogu je priložil obrazložitev, ki je dobesedno prepisana s španske različice Wikipedije. Zakaj mora Argentina označiti plagiatorstvo kot kaznivo dejanje in...

Technology Review - V prihodnjih mesecih se namerava Wikipedija obogatiti še z video posnetki, ki bodo dopolnjevalni tekstovne in slikovne informacije v člankih. Kmalu naj bi se namreč na strani za urejanje članka pojavil gumb "Add Media", ki bo uporabnikom omogočil iskati med video posnetki in najprimernejše vstaviti v članek. Sprva bo iskanje potekalo zgolj po treh virih - ti bodo Internet Archive, Wikimedia Commons in Metavid. Njihovi načrti so kar ambiciozni, saj želijo ustvariti pogoje in programsko opremo, ki bodo uporabnikom omogočali tudi enostavno urejanje posnetkov, kot je to danes praksa pri tekstovnem delu člankov. Poleg tega pa Wikipedija upa, da bo z uporabo video posnetkov spodbudila tudi lastnike pravic, da jih čim več izdajo pod javno domeno, saj bodo le...

Slashdot - V Nemčiji se zgodil zanimiv primer, ki nazorno kaže, kako nevarno se je zanašati izključno na Wikipedijo pri iskanju informacij. Nemčija je 10. februarja dobila novega ministra za gospodarstvo, ki ima spričo plemiškega porekla strašno dolgo ime: Karl Theodor Maria Nikolaus Johann Jacob Philipp Franz Joseph Sylvester Freiherr von und zu Guttenberg. Že ko so se pojavile prve govorice o imenovanju za ministra, je neki šaljivec na Wikipediji članek malo popravil, in sicer je ministru dodal še izmišljeno ime Wilhelm, tako da se je njegovo ime glasilo Karl Theodor Maria Nikolaus Johann Jacob Philipp Wilhelm Franz Joseph Sylvester Freiherr von und zu Guttenberg.

Nemški tisk, ki je nato poročal o možakarju, je ime prebral v Wikipediji in kmalu se je napačno ime znašlo v Spieglu, Bildu, TAZ-u, Süddeutsche Zeitungu in še kje. Medtem so napako na Wikipediji odkrili in zahtevali dokaz o resničnem imenu v kredibilnem viru, ki so ga našli nikjer drugje kot v Spieglu, ki ga prej prepisal iz...

smh.com.au - Standardna Encyclopaedia Britannica, kjer prispevke za razliko od Wikipedije pišejo usposobljeni ljudje in jih pred izdajo pregleduje uredniški odbor, se je odločila uvesti wikipedijski model za svojo spletno verzijo. Tako bo odslej vsem bralcem omogočeno dopolnjevanje in popravljanje člankov na spletu, je v intervjuju dejal šef Jorge Cauz. Razlika v primerjavi s konkurentko pa ostaja stroga moderiranost, saj bo moral nove prispevke urednik potrditi, šele nato se bodo smeli pojaviti na strani, res dobri pa si bodo utrli pot v knjižno izdajo, ki izhaja vsako drugo leto. Poleg tega bo Britannica uvedla še posebno registracijo, kjer se bodo morali ljudje izkazati s pravim imenom in naslovom, da bodo nato lahko dodajali svojo vsebino, ki bo prikazana poleg avtoriziranih člankov.

Cauz je intervju izkoristil tudi zato, da je nekoliko ošvrknil Google. Po njegovem mnenju bi se moral Googlov izvršni direktor močno zamisliti nad dejstvom, da za množico terminov Google kot prvi zadetek vrne...

The Register - Spletna organizacija Internet Watch Foundation, ki jo podpirata Evropska unija in Velika Britanija ter mnogo ponudnikov dostopa do interneta in ki skrbi za preganjanje neprimernih in nedovoljenih vsebin na spletu, je na svoj črni seznam dodala Wikipedijo. Kaj se dogaja? V četrtek so upravljavci na angleški Wikipediji opazili nenaden porast števila dostopov z nekaj IP-jev. Ugotovili so, da gre za proxyje šestih angleških internetnih ponudnikov, ki so svoje stranke preusmerjali k Wikipediji prek njih. To so naredili, da bi preprečili dostop do članka Virgin Killer, ki po odločitvi IWF vsebuje otroško pornografijo. Problematična naj bi bila naslovnica albuma.

Taka odločitev ima nekatere zanimive posledice. Če na Wikipediji onemogočijo urejanje stran enemu izmed takšnih obiskovalcev zaradi vandalizma, bodo hkrati odrezali cel kup povsem dobronamernih uporabnikov, ki bi radi neprijavljeni popravili netočnost ali dve. Wikipedija strani noče umakniti, saj da se zavzemajo za prost dostop...