Slo-Tech - Ta teden je Rusija z novega izstrelišča Kozmodrom Vostočnij na daljnem vzhodu v orbito poslala vremenski satelit Meteor-M2-1 z maso 2,7 tone in še 18 manjših satelitov iz Nemčije, Švedske, Japonske, Norveške, Kanade in ZDA. Izstrelitev je bila neuspešna, tovor pa v celoti izgubljen. Preiskava je pokazala, da je za napako kriva programska napaka, saj je bil krmilni sistem nastavljen na Bajkonur in ne Vostočnij.

Rusija trenutno večino izstrelitev opravi z izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu, za katerega plačuje 115 milijonov dolarjev letne najemnine in ga bo imela v najemu do leta 2050. Drugo izstrelišče Pleseck namreč omogoča le izstrelitve v nekatere orbite, denimo polarne, saj je...

Slo-Tech - Z izstrelišča Bajkonur na ploščadi 81 so danes poskusili izstreliti nosilno raketo Proton M s tremi sateliti za ruski navigacijski sistem Glonass. Manj kot minuto po vzletu je raketa s sateliti strmoglavila nazaj na zemljo, pri čemer k sreči ni bilo človeških žrtev, je pa nastala precejšnja gmotna škoda.

Ob 4.38 uri po slovenskem času bi morala nosilna raketa Proton M v orbito ponesti tri satelite razreda GLONASS-M. Gre za drugi razred satelitov, ki nadomeščajo originalne satelite iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Izstrelitev je potekala po urniku do točke vzleta, potem pa je šlo nekaj hudo narobe. Raketa se je takoj po vzletu obrnila in se poizkusila ponovno uravnotežiti, a se je pri tem obrnila v drugo smer. Nekaj časa je...

BBC - Danes ob 12.34 po našem času bi morali z izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani v orbito poslati prva satelita za evropski navigacijski sistem Galileo, ki bo predstavljal konkurenco ameriškemu GPS-u. Zaradi težav pri polnjenju rakete Sojuz z gorivom so izstrelitev v zadnjem hipu preložili za 24 ur, podrobnejše informacije podjetja Arianespace, ki raketo upravlja, pa pričakujemo v naslednjih urah.

Sistem Galileo ima svoje začetke v letu 2003, ko sta se EU in Evropska vesoljska agencija (ESA) odločili, da je odvisnost evropske civilne in vojaške satelitske navigacije od ameriškega vojaškega GPS-a nedopustna, saj ga lahko ZDA kadarkoli izključijo ali mu z motenjem zmanjšajo natančnost. Rodil se je projekt 30 evropskih...

CNet - Ameriška vesoljska agencija NASA je včeraj ob 11.09 uri po srednjeevropskem času iz Kalifornije izstrelila satelit Glory, ki bi moral zbirati informacije o zemeljski atmosferi. Predvideno je bilo, da bo satelit beležil podatke o kemičnih, mikrofizikalnih in optičnih lastnostih atmosfere. Podatki bi bili pomembni za raziskave sestave atmosfere, ogljikovega cikla, ekosistemov,...

Reuters - Rusija je v torek ob 15. uri po srednjeevropskem času izstrelila satelit GEO-IK-2 s kozmodroma Pleseck. Satelit bo meril ukrivljenost Zemljinega površja, saj ruska vojska pripravlja vrsto visokokakovostnih 3D-zemljevidov. Izstrelitev so označili za uspešno, čeprav so vmes satelit izgubili in ga potem našli v napačni orbiti.

Satelit bi bili morali izstreliti že decembra lani, a so zaradi tehničnih težav to storili šele sedaj. Dve uri po izstrelitvi je ruska kontrola izgubila kontakt s satelitom, tako da nekaj časa niso točno vedeli, kod leti in kakšni so parametri merilnih naprav na njem. Včeraj so kontakt s satelitom le vzpostavili, a so ugotovili, da je v napačni orbiti. Načrtovana je...

BBC - Z izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu so v orbito poslali Eutelsatov satelit KA-SAT, ki bo nudil pokritost s širokopasovnim internetom na delih Stare celine, kjer zemeljske povezave za to niso primerne. Utirjenje je trajalo dobrih devet ur, pri tem pa je ruska raketa Proton delovala brez težav.

KA-SAT je bistveno...

PhysOrg.com - Danes ob 11.34 uri po srednjeevropskem času je Indija z izstrelišča Sriharikota, ki je približno 80 kilometrov južno od mesta Chennai (nekdanji Madras), poizkusila izstreliti satelit GSAT-5P. Slabo minuto po izstrelitvi je kontrola misije izgubila nadzor nad motorji, zato so 63 sekund po vzletu aktivirali mehanizem za samouničenje.

GSAT-5P bi bil moral poleteti že v ponedeljek, a so izstrelitev preložili, ko so odkrili puščanje ventila v enem izmed ruskih...

BBC - Včeraj ob 19.39 uri po srednjeevropskem času so z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani z raketo Ariane 5 izstrelili satelit Hylas-1, ki bo namenjen izključno zagotavljanju širokopasovnega dostopa do interneta približno 350.000 uporabnikom. Ko se bo po nekaj tednih dokončno namestil v geostacionarno orbito 36.000 kilometrov nad površjem, bo začel delovati v pasu K_a in omogočal dostop do interneta prebivalcem v odročnejših predelih Evrope. Pokrival bo 22 držav zahodne in osrednje Evrope.

Izgradnja in izstrelitev celotnega projekta Hylas bosta stali predvidoma 120 milijonov evrov. Prvo sta izvajali portsmouthsko podjetje EADS Astrium in bangalorski Antrix, drugo pa ESA. Na isti raketi so v orbito sicer poslali še...

Slo-Tech - Danes ob 4.14 po srednjeevropskem poletnem času so s Kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu na ruski raketi Dnepr v orbito poslali nemški satelit TanDEM-X (angl. TerraSAR-X add-on for Digital Elevation Measurement). Nemški center za zračni in vesoljski promet (nem. Deutsches Zentrum für Luft- und Raumfahrt) bo skrbel za uporabo satelita, ki bo poizkušal pridobiti najnatančnejši 3D-model Zemlje doslej. Skupaj s sestrskim satelitom TerraSAR-X, ki je v orbiti že od leta 2007, bosta z višine 514 km poslikala vseh 150 milijonov kvadratnih kilometrov površja, za kar bosta potrebovala približno tri leta. Dobljeni podatki bodo imeli ločljivost 12 metrov, kar pomeni nekako 350 TB surovih podatkov in 15 TB prečiščenih.

Satelita bosta podatke pridobivala z metodo SAR-interferometrijo (angl. synthetic...

Slashdot - Prav je, da se spomnimo okrogle obletnice Mednarodne vesoljske postaje (ISS), katere prvi modul je leta 1998 poletel v orbito. Res je, jutri bo minilo deset let, odkar je ruska raketa Proton z izstrelišča Bajkonur v vesolje ponesla prvi modul z imenom Zarja. Od takrat pa vse do današnjih dni se ISS z različnimi moduli počasi dopolnjuje, tako da je trenutno 85 % končana. Prvi stalni gostje so nanjo poleteli novembra 2000, štiri mesece po priključitvi habitatnega modula Zvezda, in od takrat ni bila nikoli prazna.

Mednarodno vesoljsko postajo skupaj vzdržujejo Rusija, ZDA, EU, Kanda in Japonska, prek posebne pogodbe z NASO pa sodeluje tudi Brazilija. Nasledila je rusko postajo Mir, ki je...