Rusija trenutno večino izstrelitev opravi z izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu, za katerega plačuje 115 milijonov dolarjev letne najemnine in ga bo imela v najemu do leta 2050. Drugo izstrelišče Pleseck namreč omogoča le izstrelitve v nekatere orbite, denimo polarne, saj je preveč na severu. Rusija si želi zmanjšati odvisnost od Kazahstana, saj je Bajkonur trenutno edini kozmodrom na svetu, od koder lahko na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) pošiljamo ljudi. Primerna so seveda tudi druga izstrelišča, a druge države trenutno nimajo ustreznih plovil za prevoz ljudi na ISS.
Kot zelo podrobno razčlenjuje spletna stran Russian Space Web, so tovor to pot v vesolje poslali s sistemom Sojuz 2-1b/Fregat. Težave so se zgodile po tretji stopnji. Približno pet ur po izstrelitvi so razbite padle v Severni Atlantik. Preiskava je pokazala, da so vsi strojni deli delovali pravilno, a so dobili napačne ukaze. Nadzorni sistem rakete Fregat je bil nastavljen na drugo izstrelišče in ne Vostočnij, zato je neuspešno poizkušal popraviti trajektorijo rakete. Ko se je tovor ločil od tretje stopnje, je računalnik začel popravljati trajektorijo, kar seveda ni uspelo. Ko so se po urniku sprožili glavni potisniki, je bil Fregat obrnjen tako, da so tovor poslali proti Zemlji.
Tri stopnje Sojuza in Fregat imajo namreč ločene navigacijske sisteme, ki uporabljajo ločene žiroskope, zato se je napaka pojavila, ko so bili pomembni žiroskopu na Fregatu. Ta se je moral iz orientacije 184 stopinj (geografski azimut) obrniti do 0, kar je storil z vrtenjem v pozitivni smeri, torej po 360. Tega računalniški sistem ni pravilno razumel in je želel plovil obrniti še za 360° proti 0°. Med tem postopkom je žiroskop odpovedal, potisniki pa so se sprožili, ko je bil Fregat orientiran proti površju namesto v vesolje.
To je bila šele druga izstrelitev s kozmodroma Vostočnij. Komisija, ki je analizirala zadnjo nesrečo, je odločila, da se bodo izstrelitve normalno nadaljevale.
