Phoronix - Na Phoronixu so izvedli zanimiv eksperiment, koder so ugotavljali, koliko je Linux v zadnjih petih letih postal hitrejši ali počasnejši. V ta namen so primerjali jedra (vse večje izdaje) od 2.6.12, ki je bil izdan leta 2005 in je imel dobrih šest milijonov vrstic kode, do najnovejšega 2.6.37, ki pa ima skoraj 14 milijonov vrstic kode. Skupno so preizkušali 26 jeder. Rezultati so pokazali, da dodajanje novih funkcionalnosti in rast obsega kode večidel nista prispevala k upočasnitvi sistema. Slabše so se novejši sistemi odrezali v testih: GnuPG File Encryption, prenos 10 GB prek TCP, Apache dostava statičnih strani in IOZone. V Apache Compilation in Disk Transactions je sistem hitrejši, drugod pa bistvenih razlik ni.

Slashdot - Winch Gate Properties, razvijalec in založnik popularne množične večigralske spletne igre igranja vlog (MMORPG), Ryzom je izdal izvorno kodo in spremljajoče skice in druge grafične materiale za Ryzom skupnosti Free Software Foundation. Razvijalci si lahko odslej pogledajo izvorno kodo verzije za končnega igralca, orodja za izdelavo vsebine in strežniško aplikacijo, če želijo izdelati popravke, dodatke, modifikacije ali svoje...

Slashdot - Linux je resda brezplačen operacijski sistem, ki se je začel ljubiteljsko, a je postal resni igralec na trgu. In brezplačnost programske opreme ne pomeni, da so njegovi pisci revni kot cerkvene miši, ugotavlja Jonathan Corbet, ustanovitelj LWN.net in eden izmed sodelujočih pri dopolnjevanju jedra, na konferenci v novozelandskem Wellingtonu. Analiza kode, ki je bila v Linuxovo jedro dodana med decembrom 2008 in januarjem 2010, kaže, da so tri četrtine kode prispevali programerji, ki so bili za to početje plačani. V tem...

Schneier.com - Če ste bili do sedaj mnenja, da je v praksi nemogoče napisati kopleksnejši program, ki ne bi vseboval programskih hroščev, je skupina zbrana okrog profesorja Gernota Heiserja iz avstralske University of New South Wales dokazala nasprotno. Uspeli so namreč potolči prav vse programske hrošče v operacijskem sistemu in to tudi dokazati.

Njihov operacijski sitem je tako 100-odstotno varen pred napakami in sesutji. Žal pa ne gre za kakšen popularen operacijski sistem, pač pa za operacijski sistem seL4 microkernel.

Operacijski sistem vsebuje 7500 vrstic kode, pregled, ki ga je opravljalo šest ljudi, pa je trajal več kot pet let. V povprečju je tako en človek na leto pregledal 250 vrstic.

Po mnenju Heiserja ima povprečen program približno 10 hroščev na 1000 vrstic kode, pri zelo skrbno napisanih programih pa je število hroščev mogoče zmanjšati na 1 do 3. Glede na to, da imata operacijska sistema Linux in Windows okrog 50 milijonov vrstic kode, bi njun pregled zahteval vsaj 200.000...

InternetNews - Kot poročajo na InternetNews poročilo Linux Foundation Linux Kernel Development: How Fast is it Going, Who is doing it and Who is Sponsoring it? o razvoju Linux jedra razkriva pospešen razvoj le-tega.

Od različice 2.6.24 do 2.6.30 so razvijalci dodali 2,7 milijona vrstic kode, povprečno pa so vsak dan prispevali 10.923 vrstic, 5.547 vrstic pa pobrisali.

Število popravkov in posodobitev na uro se je povečala za 42 odstotkov (povprečno vsako uro v jedro dodajo 5,45 posodobitev), povečalo pa se je tudi število razvijalcev: iz 1057 (pri jedru 2.6.24) na 1150 (pri jedru 2.6.30).

Raziskava tudi kaže, da majhno število razvijalcev prispeva večino kode, pri razvoju zadnjega jedra pa so bili najbolj dejavni neodvisni razvijalci (21,1%), sledili pa so razvijalci pri Red Hatu (12%), IBM-u (6,3 % sprememb), Novellu (6,1%) in Intelu (6,0 %). Kot zanimivost lahko omenimo še, da Linus Torvalds ni več med 30 najbolj aktivnimi razvijalci, kljub temu pa ostaja pomemben član razvijalske skupnosti.
...

Slashdot - Nizozemska univerza je prejela 2,5 milijona evrov denarja od Evropskega raziskovalnega sveta, s katerim bodo naslednjih pet let delali na razvoju unixovskega operacijskega sistema Minix. Trije raziskovalci in še dva programerja bodo poskušali razviti operacijski sistem, ki bo zanesljivejši in varnejši od Linuxa in Windows. Kot pravi (PDF projekta) profesor Andrew S. Tanenbaum z Vrije Universiteit, ki je tudi avtor Minixa, se bodo osredotočili na avtomatsko razhroščevanje.

Želijo si izdelati operacijski sistem, ki se bo sam popravil, ko bo zaznal napako. Tanenbaum pojasnjuje, da je ključna prednost Minixa majhno jedro operacijskega sistema, v katerega niso vključeni gonilniki, in obsega borih 5000 vrstic kode, kar lahko en programer dojame v kakšnem tednu. V sistemih z monolitnim jedrom, kakršen je na primer FreeBSD, kjer je več milijonov vrstic kode, zraven pa se vrinejo še gonilniki in podobna šara, je praktično nemogoče, da bi posameznik razumel celotno kodo, dodaja Tanenbaum,...