Google - Google je razvil nov odprtokodni algoritem za stiskanje slik v format JPEG, ki ob enaki kakovosti ustvari 29-45 odstotkov manjše datoteke kakor uveljavljeni libjpeg. Nov algoritem so poimenovali Guetzli, kar v švicarski nemščini pomeni piškot. Njegova glavna prednost je združljivost nazaj, saj so stisnjene slike popolnoma združljive s standardom JPEG, tako da težav s prikazovanjem ni. Poznamo namreč tudi nekaj radikalno novih algoritmov (denimo RAISR ali WebP), ki terjajo nove odjemalce in se zato na internetu ne primejo.

Stiskanje v JPEG sestavljajo tri stopnje: transformacija v barvnem prostoru, diskretna kosinusna transformacija in kvantizacija. Guetzli je izboljšal zadnji korak, zaradi česar so fotografije manjše in tudi lepše.

Format JPEG pač prinaša izgube (lossy format), zato rezultat ni enak izvirniku....

Ars Technica - Izšla je prva večja revizija brskalnika Opera 11, ki nosi oznako Opera 11.10 in prinaša marsikatero izboljšavo. Med glavnimi omenimo povečano hitrost brskanja v načinu Turbo (ki se uporablja na počasnih povezavah), nove možnosti Speed Diala (pregledno okno ob zagonu Opere) in razširjena podpora za HTML5.

Turbo deluje tako, da uporablja Operine posredniške strežnike (proxy). Strani se med brskanjem najprej posredujejo do njih, kjer se stisnejo in šele nato posredujejo brskalniku. V novi verziji so z dodatnim, izboljšanim stiskanjem delovanje pospešili za do štirikrat. To je mogoče s podporo standarda WebP (doslej ga je podpiral le Chrome), ki slike pred prenosom še bolj stisne brez opazne izgube kakovosti.

Speed Dial je lažje...

Google - Pri Googlu so povedali da so med iskanjem največje upočasnitve pri nalaganju spletnih strani vedno našli enakega krivca, slikovne datoteke. Tekom raziskave so razvijalcem omogočili optimizirati in pohitriti nalaganje praktično vseh delov spletnih strani, razen slik. Odločili so se, da bodo poskušali popraviti še to, kar načrtujejo s predstavitvijo novega slikovnega formata WebP.

Osredotočili se bodo predvsem na format JPEG, ki že zdaj uporablja kompresijo z izgubo informacij (PNG je npr. format s kompresijo brez izgube kakovosti, t.i. lossless), saj je ta daleč najpogostejši na spletu. Želijo povečati stopnjo kompresije, a obenem ne želijo vidno izgubiti informacij, kar je običajno...

Slo-Tech - Spletišče NewTeeVee.com je objavilo govorice, da naj bi Google kodek VP8 (kodek je razvilo podjetje On2 technologies, ki ga je kupil Google) objavil pod odprtokodno licenco. Pri Googlu te novice zaenkrat niso želeli potrditi, potrdili ali zanikali pa jo bodo predvidoma na svoji razvojni I/O konferenci konec maja. Zaenkrat tudi ni znano ali bo odprtokoden le VP8 kodek, ali bo postal prost tudi sam format.

Kodek VP8 slovi kot zelo zmogljiv, saj prekaša H.264. V primeru, da bi postal odprtokoden, in da ga podpre tudi Google, bi v vojni med Theoro in H.264 definitivno zmagal V8, lahko pa bi tudi resno ogrozil prihodnost Flasha.

CNet - Prvi format stiskanja zvočnih datotek, ki jih je spravil na neko normalno velikost za prenos po spletu, je gotovo MP3. Žal je kompresija tudi tu, podobno kot pri JPG-ju za slike, izgubna. V času dostopa na klic in ISDN-povezav smo večidel rabili MP3-je kakovosti 128 kbps, danes pa so jih zamenjali kakovostnejši in požrešnejši 320 kbps, variabilna kompresija in drugi formati. Pa res ločimo razliko med njimi?

CNet piše o zanimivem poskusu, kjer so poslušalcem predvajali iste pesmi, zakodirane v formatih 48 kbps AAC+ in 160 kbps OGG. V tiho sobo so zvlekli nekaj ljudi, jim nadeli vrhunske slušalke za 500 funtov, priključene na najboljšo zvočno kartico, in zavrteli pesmi - na slepo. Rezultati so zanimivi: kar tretjini se je 48 kbps AAC+ zdel boljši od 160 kbps OGG. Vsi posnetki so bili vzorčeni z istega CD-ja. Prav te dve nastavitvi so pri CNet zbrali zato, ker Sky Songs ponuja plačljive pesmi v prvem, Spotify pa v drugem. Poudariti velja, da ne gre za kak posebej podroben test vpliva...

Warp2Search - V petek je v ZDA potekel patent kodirnega postopka LZW, ki je bolj znan kot GIF-stiskanje slikovnih datotek, saj GIF temelji na LZW algoritmu. Taisti patent je registriran še v Kanadi (poteče 7. julija 2004), nekaj državah Evropske unije (do 18. julija 2004) in na Japonskem (vse do 20. julija 2004). Izvirna novica, patent v ZDA.