Slo-Tech - Potem, ko je minulo sredo nesrečno padel po stopnicah na Univerzi Princeton, kjer je kot raziskovalec delal šestdeset let, je britanski znanstvenik Freeman Dyson včeraj umrl bolnišnici. Bil je matematik, fizik in avtor številnih del s teh področij, kariero pa je začel med drugo svetovno vojno kot statistični analitik v poveljstvu zračnih sil, kjer je s pomočjo matematike skušal zavezniška bombardiranja Nemčije napraviti učinkovitejša.

Leta 1948 je med potovanjem za avtobusom po ZDA razrešil eno od ugank kvantne elektrodinamike pri interakciji elektronov in fotonov; ugotovil je, da sta pristopa Richarda Feynmana in drugih dveh fizikov, Juliana Schwingerja in Sin-Itiro Tomonaga pravzaprav matematično enaka, šlo je za drugačna načina opisovanja iste stvari. Trojica je pozneje dobila Nobelovo nagrado, sam pa se je moral zadovoljiti z Heinemannovo nagrado, ki je po ugledu v fiziki neuradno na drugem mestu za Nobelovo.

Po drugi svetovni vojni se je ukvarjal z jedrskimi poskusi, med...

Nature - Nemškim raziskovalcem je uspelo izmeriti maso elektronika približno 13-krat natančneje, kot je bila poznana doslej. Masa elektrona je namreč ena izmed vhodnih količin v standardnem modelu in je iz njega ne moremo izračunati. Zato je zelo natančno poznavanje te količine nujno potrebno za preverjanje napovedi standardnega modela in njegovo uporabo. Masa elektrona je tudi sestavni del številnih drugih pomembnih konstant, denimo Rydbergove konstante ali konstante fine strukture.

Vse od Thomsonovega odkritja elektrona leta 1897 - tedaj ga še ni imenoval s tem imenom - so znanstveniki poizkušali karseda natančno izmeriti maso elektrona. V zadnjem času smo najnatančnejše meritve dobili iz Penningove pasti. Ta uporablja homogeno magnetno polje, da nabite delce drži v radialni smeri, in...

Wired News - Znanstveniki, ki so preučevali, kako se taščice, ene izmed bolj razširjenih domačih ptic, lahko orientirajo po zemljinem magnetnem polju, so prišli do ugotovitve, da so spremembe magnetnega polja, ki jih lahko taščice zaznajo tako majhne, da je edini pojav, ki občuti takšne spremembe, kvantna prepletenost.

Kvantna prepletenost je sicer kvantno-mehanski pojav, pri katerem stanja kateregakoli delca v sistemu dveh ali več delcev ne moremo opisati brez da ne bi opisali tudi stanja vseh preostalih delcev, kljub temu, da so delci prostorsko ločeni. Prepletenost je sicer močno v uporabi v kvantni informacijski teoriji, saj omogoča sicer nemogoče pojave (na primer kvantno teleportacijo).

In če lahko najboljši laboratoriji vzdržujejo...

Discovery News - Kalifornijsko podjetje Interorbital Systems je pričelo s trženjem paketov valjastih satelitov (TubeSat) za 8000 $, ki jih nato uporabnik prilagodi svojim željam in potrebam.

V paketu se dobi matično vezje, antene, sprejemnik, baterijski paket, sončne celice, mikroračunalnik, kontrolni sistem za upravljanje z energijo, električno stikalo, programsko opremo za priloženo strojno opremo ter priročnik (podrobnejše specifikacije satelita). Osnovna verzija satelita tehta 0.5 kg. Največja dovoljena teža satelita pa ne sme preseči 0.75 kg. Kar pomeni, da lahko kupec po svojih željah doda za 0.25 kg lastne opreme.

S tem lahko nato predela satelit za uporabo v raziskovalne namene (merjenje valovanj, biološki eksperimenti, spremljanje migracij živali...

New Scientist - Adijo veterne elektrarne in sončne celice, pozdravljen Sončev veter. Znanstveniki so namreč predstavili možnost pridobivanja energije z izrabljanjem energije Sončevega vetra, ki bi ga satelit pretvoril v energijo in jo poslal na Zemljo v žarku, z njim pa bi bili zmožni zadostili milijardno-kratnim potrebam po energiji.



Predstavljen satelit je v svojem jedru koncept Dyson-Harrop satelita. Srce tega satelita bi bila dolga kovinska zanka, obrnjena proti Soncu, ki bi bila nabita tako, da bi ustvarjala cilindrično magnetno polje, ki bi zbiralo elektrone, ki predstavljajo polovico Sončevega vetra. Ti elektroni so potem poslani v kovinski sferični sprejemnik, kjer ustvarijo tok, ki je pogon za...

Slo-Tech - V francoskem Cadarachu se je začela gradnja tokamaka za eksperimentalni fuzijski reaktor ITER, ki bo namenjen raziskavam na področju pridobivanja energije s fuzijo. Tokamak je bistven del fuzijskega reaktorja, saj proizvaja toroidno magnetno polje, ki omejuje plazmo v reaktorju. To je način zadrževanja plazme, ki je prevroča, da bi smela priti v kontakt s katerimkoli trdnim objektom. V teh dneh so začeli izkopavati zemljo v izmeri 80 x 120 metrov globine 20 m za gradnjo tokamaka, ki naj bi bil dokončan v prihodnjih letih. Celoten ITER naj bi bil končan leta 2018, nato pa bo deloval vsaj do leta 2038.

ITER je mednarodni projekt, v katerem sodelujejo EU, Indija, Japonska, Kitajska, Rusija, Južna Koreja in ZDA. Celoten...

NASA - NASA načrtuje novo vesoljsko odpravo, v kateri bo poslala sondo velikosti avtomobila v Sonce. No, ne direktno v Sonce, ampak v sončevo atmosfero. Odprava se imenuje "Solar Probe Plus". Glavni namen misije je odgovoriti na dve veliki nerešeni vprašanji, ki begata solarne fizike, in sicer, zakaj je sončeva atmosfera 200-krat bolj vroča od same sončeve površine ter kaj je tisti proces, ki pospešuje sončev veter. Odprava je bila prvotno načrtovana v letu 2015, vendar je...

NASA - Danes (v sredo) ob 17:26 po našem času bo iz vesoljskega centra Cape Canaveral na Floridi izstreljena nova vesoljska sonda, namenjena opazovanju sonca, imenovana Solar Dynamics Observatory (SDO) oziroma "observatorij sončeve dinamike" po slovensko. Sonda ima vgrajene 3 različne instrumente. Prvi je serija teleskopov AIA (Atmospheric Imaging Assembly, slov. instrumentarij za opazovanje atmosfere), kateri bod snemal sliko sonca vsakih 10 sekund v 8 različnih valovnih dolžinah v IMAX resoluciji (desetkratna resolucija, kot jo ima trenutni standard HD). Instrument HMI (Helioseismic Magnetic Imager oz. helioseizmični magnetni detektor)...

TG Daily - V 28 letni raziskavi ameriškega Centra za Okoljske Napovedi in Oddelka za Energijo so ugotovili, da je za vetrne elektrarne najbolj primerno ameriško mesto New York namesto bolj pričakovanega Wind Cityja, Chicaga. Žal bo izkoriščanje teh vetrov rahlo težavno, saj se nahajajo približno 9 kilometrov nad morsko gladino. Vetrovi na visokih nadmorskih višinah pihajo mnogo močneje in stabilnejše kot pri tleh. Medtem ko je pri tleh v najboljših primerih na voljo manj kot 1 kW na kvadratni meter energije, vetrovi na visokih višinah ponujajo v povprečju 10 kW/m², vetrovi nad New Yorkom pa celo 16 kW/m² energije.

Edin možen način izkoriščanja je zaenkrat z zmaji, lebdečimi vetrnimi turbinami, ki bi bile privezane na površino zemlje, prek privezov pa bi na trdna tla pošiljala še električno energijo. Skupaj z ostalimi primernimi lokacijami, med katere spada celotna vzhodna obala ZDA, vzhodna Kitajska in Japonska, južni del Avstralije ter severovzhodni predeli Afrike, bi zlahka zalagali vse...

Yahoo News - Yahoo news poroča, da so v irskem podjetju Steorn (izg. štjorn) iznašli način, kako proizvajati energijo iz nič, kar seveda oporeka temeljnim fizikalnim zakonitostim, kot jih poznamo danes. Tehnologija temelji na interakciji magnetnih polj. Pravijo, da ne gre za pretvorbo energije, temveč da energija dobesedno nastaja.

Da bi dokazali svoje trditve, so na svoji spletni strani in v oglasu v časopisu The Economist objavili izziv za 12 fizikov, ki bodo lahko dodobra preučili njihovo tehnologijo. Zanimanje za preizkus je v štirih dneh po objavi oglasa izrazilo že preko 2300 znanstvenikov, vsi ostali zainteresirani pa se lahko prijavijo(-mo) na newsletter.

Slashdot - Japonski izumitelj Kohei Minato je razvil nov tip motorja, ki porabi 80% manj energije od običajnih, pri tem pa ohranja enake zmogljivosti. Minatojev motor znotraj rotorja skriva magnete, ki ustvarjajo magnetno polje, to pa prispeva k večjemu vztrajanju pri vrtenju. Poleg varčnosti z energijo se motor lahko pohvali tudi z večjo diskretnostjo, saj je mnogo tišji od konkurence. Minato je na Japonskem že prodal prve primerke svojega izuma in postavlja se že vprašanje, kdaj bo novi tip motorja postal del vašega domačega mlinčka. Klik!

Bi kdo avto na baterije? Tak, zaresen namreč ...