NASA - Človeštvo je doseglo nov mejnik in prvič vstopilo v Sončevo atmosfero. Podvig je uspel Nasini sondi Parker Solar Probe že aprila, a je bilo treba počakati na stvarne podatke s plovila.

Leta 2012 je sonda Voyager 1 vstopila v medzvezdni prostor in s tem zapustila območje Sončevega vetra, torej toka delcev, ki jih navzven pošilja naša zvezda. Letošnjega aprila je druga sonda, Parker Solar Probe, prav tako vtopila v območje brez Sončevega vetra - toda na drugi strani, preblizu Soncu. Vstopila je namreč v korono, kakor imenujemo Sončevo najvišjo raven atmosfere. Dogodek se je pripetil že 28. aprila, ob osmem mimoletu zvezde, toda vse do sedaj je trajalo, da so raziskovalci podatke z naprave pretočili domov in jih primerno preučili. Izsledke so objavili na jesenskem srečanju Ameriške geofizikalne zveze v New Orleansu in popisali v članku za Physical Review Letters.



Znanstveniki so se pohvalili, da so se "dotaknili Sonca", kar niti ni tako pretirana trditev. Treba je namreč vedeti,...

ESA - Prejšnji teden je proti središču našega osončja poletela evropska opazovalna sonda Solar Orbiter, ki bo delala družbo plovilu Parker in s kamerami zrla naravnost v Sonce - upajmo, da tudi v njegova pola.

Konec lanskega leta so znanstveniki razkrili nova prelomna spoznanja o naši zvezdi, do katerih so se dokopali skozi Nasino misijo Parker, ki obenem tudi veselo podira rekorde v približevanju Soncu. Toda to je bil šele uvod v novo dobo Sončevega raziskovanja, saj bomo kmalu imeli na razpolago še več naprav. Prejšnji teden je tako iz Cape Canaverala na raketi Atlas V v vesolje poletela sonda Solar Orbiter, pol milijarde evrov vreden evropski projekt, ki bo Parkerja dopolnjeval z opazovanjem na razne drugačne načine. Medtem ko ameriško plovilo ne more gledati neposredno v zvezdo, temveč prvenstveno "od strani" opazuje sončev veter, pa bo Solar Orbiter prva naprava, s katero si bomo upali od blizu pogledati direktno v razbeljeno središče.

Čeprav Orbiter Soncu ne bo prišel tako blizu...

NASA - Raziskovalci so naznanili spoznanja, pridobljena iz podatkov, ki jih je zbrala sonda Parker pri prvih dveh obletih Sonca. Ta odpirajo nov pogled na Sončev veter in načine, kako naša zvezda bljuva material v vesolje.

Sončev veter je zbir subatomskih delcev pri visokih hitrostih, s katerimi Sonce zasipa svojo okolico. Zemljino magnetno polje človeka v večji meri varuje pred njim, toda občasni močnejši izbruhi znajo vendarle prodreti skozenj in motiti telekomunikacije ter preobremenjevati električna omrežja. Predvsem pa je nevaren za astronavte in njihovo opremo, ki pohajkujejo izven te zaščite. Preden se lotimo množičnega koloniziranja osončja, moramo zato pridobiti boljše razumevanje o teh valovih plazme in oblikovati boljše načine opozarjanja pred njihovimi zbruhi. Za to pa se moramo bolj približati izvoru, kajti na poti do nas se značilnosti mehanizmov poganjanja Sončevega vetra v prostor že porazgubijo. Hkrati bomo tako nemara izvedeli več tudi o drugih Sončevih ugankah - denimo...

NASA - Še teden dni nas loči do začetka še ene zgodovinske odprave v vesolje. Prihodnjo soboto bo namreč s Cape Canaverala na krovu rakete Delta IV Heavy poletela sonda, imenovana Parker Solar Probe. Namenjena je proti soncu, da bi pojasnila delovanje naše zvezde in njen vpliv na planete, kakopak tudi našo Zemljo, ki krožijo okoli nje. Predvsem pa naj bi pojasnila trojico velikih znanstvenih ugank,...

Slo-Tech - Njegova točna oddaljenost od Zemlje in od Sonca je znana in znaša približno 124 astronomskih enot (več kot 18 milijard kilometrov). To je tako daleč, da svetloba od Sonca do Voyagerja potuje 34 ur (za primerjavo, od Sonca do Zemlje potrebuje približno osem minut). Precej manj pa je znano, kaj se tam nahaja. Razen tega, da je Voyager 1 nekje na robu Osončja. Od lanskega članka je Voyager 1 prepotoval skoraj 500.000.000 kilometrov in v tem času je naletel na številne nenavadne pojave.

Temu je posvečena zadnja številka revije Science, v kateri najdete tri znanstvene članke, ki opisujejo Voyagerjevo popotovanje v zadnjem letu, na Nasini strani pa odgovore na pogosta vprašanja.

Od Voyagerja 1 ob prehodu iz Osončja v medzvezdni prostor nismo pričakovali nič spektakularnega. Že leta 2004 je po pričakovanjih preletel terminacijski udar, kjer hitrost Sončevega vetra...

New Scientist - Adijo veterne elektrarne in sončne celice, pozdravljen Sončev veter. Znanstveniki so namreč predstavili možnost pridobivanja energije z izrabljanjem energije Sončevega vetra, ki bi ga satelit pretvoril v energijo in jo poslal na Zemljo v žarku, z njim pa bi bili zmožni zadostili milijardno-kratnim potrebam po energiji.



Predstavljen satelit je v svojem jedru koncept Dyson-Harrop satelita. Srce tega satelita bi bila dolga kovinska zanka, obrnjena proti Soncu, ki bi bila nabita tako, da bi ustvarjala cilindrično magnetno polje, ki bi zbiralo elektrone, ki predstavljajo polovico Sončevega vetra. Ti elektroni so potem poslani v kovinski sferični sprejemnik, kjer ustvarijo tok, ki je pogon za...

NASA - NASA načrtuje novo vesoljsko odpravo, v kateri bo poslala sondo velikosti avtomobila v Sonce. No, ne direktno v Sonce, ampak v sončevo atmosfero. Odprava se imenuje "Solar Probe Plus". Glavni namen misije je odgovoriti na dve veliki nerešeni vprašanji, ki begata solarne fizike, in sicer, zakaj je sončeva atmosfera 200-krat bolj vroča od same sončeve površine ter kaj je tisti proces, ki pospešuje sončev veter. Odprava je bila prvotno načrtovana v letu 2015, vendar je...

NASA - Danes (v sredo) ob 17:26 po našem času bo iz vesoljskega centra Cape Canaveral na Floridi izstreljena nova vesoljska sonda, namenjena opazovanju sonca, imenovana Solar Dynamics Observatory (SDO) oziroma "observatorij sončeve dinamike" po slovensko. Sonda ima vgrajene 3 različne instrumente. Prvi je serija teleskopov AIA (Atmospheric Imaging Assembly, slov. instrumentarij za opazovanje atmosfere), kateri bod snemal sliko sonca vsakih 10 sekund v 8 različnih valovnih dolžinah v IMAX resoluciji (desetkratna resolucija, kot jo ima trenutni standard HD). Instrument HMI (Helioseismic Magnetic Imager oz. helioseizmični magnetni detektor)...

New Scientist - Kitajska je pripravljena na njihovo najbolj drzno vesoljsko misijo doslej. V orbito bodo poslali misijo z človeško posadko, katere namen je 40-minutni sprehod okoli orbitalnega modula. Tako bodo lahko preizkusili nove vesoljske obleke, ki so bile načrtovane in izdelane izključno na Kitajskem. Če bodo vremenske razmere ugodne, lahko izstrelitev nosilne rakete opravijo že ta četrtek. Uspešna misija bo temelj za morebitno stalno kitajsko vesoljsko postajo, katere izgradnja je planirana do leta 2020, pa tudi za načrtovano človeško odpravo na Luno leta 2017.

Prva človeška kitajska odprava v orbito je bila leta 2003. Tako je postala ta država tretja sila, ki je zmožna izvesti vesoljske odprave z človeško posadko. Kitajska namerava predvajati posnetek odprave v živo, kar bodo storili z majhno sondo, ki bo lebdela v bližini glavnega modula. URL prenosa še ni znan, zato se splača pogledati spletno stran Šanghajske akademije za vesoljsko tehnologijo (SAST):

Slo-Tech - Po dolgih letih, prestavljenih in odpovedanih odpravah je bila v četrtek ob 20. uri po našem času kljub nekoliko slabemu vremenu izstreljena ameriška raketa Atlas 5, na njenem krovu pa sonda New Horizons ali po slovensko Nova obzorja, ki bo kot prva letela mimo 5 milijard km oddaljenega planeta Pluton, njegove lune Haron in mogoče tudi mimo katere od dveh novoodkritih lun. Po tem...

Slo-Tech - Na Newscientist poročajo, da smo bili v iztekajočem se tednu priče eni največjih neviht na Sončevem površju. Vse od prejšnjega petka Sonce seva nadpovprečno veliko EM-valovanja in visokoenergetskih protonov. Znanstveniki poročajo, da je v tem času prišlo do vsaj sedemnajstih srednjih in petih velikih izbruhov iz vsake sončne pege. Čeprav vrednosti izsevanih rentgenskih žarkov ne dosegajo tistih iz predlanskega oktobra in novembra, pa je število izsevanih visokoenergetskih protnov daleč največje po nevihti oktobra 1989.

Znanstveniki pojasnjujejo, da se sončeve pege - to so območja na Soncu, ki so od ostalega površja nekaj tisoč stopinj hladenjše, zato so videte temne - pojavljajo periodično vsakih 11 let. Zadnji...