Slo-Tech - Pravzaprav ni presenetljivo, da je prvi znanstveni škandal pri raziskavah covida-19 povezan z zdravilom hidroksiklorokin. Zdravilo, ki se v nekaterih primerih uporablja za zdravljenje malarije ter še nekaterih bolezni, si je zaradi anekdotičnih zgodb pridobilo sloves zdravila proti covidu-19. Stekle so različne študije, ki pa teh učinkov niso pokazale. Štirinajst raziskav je pokazalo, da ni možno dokazati konsistentnih pozitivnih učinkov zdravila na zdravljenje bolezni covid-19. Ti rezultati še vedno stojijo.

Prelomen pa je bil članek, ki je bil 22. maja objavljen v ugledni reviji The Lancet. V njem so avtorji ugotovili, da hidroksiklorokin ni le neučinkovit, temveč smrtno nevaren, ker lahko povzroči nevarne aritmije. Po svetu so se ustavili klinični testi zdravil, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je v programu Solidarity za preizkušanje zdravljenj covida-19 ustavila študij hidroksiklorokina.

Avtorji so primerjali izid pri 15.000 bolnikih v 671 bolnišnicah po vsem...

Slo-Tech - Učinek placebo je v medicini izjemno znan in povzroča težave pri raziskavah učinkovitosti zdravil in posegov. Poenostavljeno povedano je placebo snov, ki nima nobene fiziološke aktivnosti, a na človeka deluje blagodejno, ker ta to verjame. Placebo zavzema širok spekter, od tablet in injekcij do navideznih operacij.

Načeloma velja, da je učinek placebo izrazitejši pri simptomi, ki so pod nadzorom možganov, na primer splošno počutje, bolečina, depresija, pa tudi krvni tlak. Šibkeje občutimo placebo pri rakavih obolenjih ali travmatskih poškodbah, kjer je vpliv možganov manjši.

Teorij, od kod izvira placebo, je več, a...

Slo-Tech - Placebo je poznan psihofiziološki učinek, ki ga izrabljamo tudi v zdravstvu. Če bolnik misli, da uživa zdravilno učinkovino ali da se na njem izvaja kakšen zdravniški poseg, okreva hitreje od bolnikov, ki tega prepričanja nimajo, čeprav nihče ni prejel ničesar koristnega. Efekt je tako močan, da pri vseh kliničnih testiranjih zdravil primerjajo učinkovitost placeba in zdravilne učinkovine. Znanstveniki s Harvarda pa v članku Placebos without Deception: A Randomized Controlled Trial in Irritable Bowel Syndrome, ki je objavljen v odprti reviji PLoS ONE, ugotavljajo, da placebo deluje tudi, če bolniki vedo zanj.

V študiji so 80 ljudi s sindromom razdražljivega črevesja razdelili v dve skupini. Eno so zdravili s placebom tako, da...

Slo-Tech - V Sloveniji so pred kratkim pričele potekati intenzivne debate o projektu eZdravje, zlasti zaradi sumov nepravilnosti ter seveda razmeroma visoke cene (več kot 130 milijonov EUR).

Zato je za slovensko ministrstvo za zdravje in davkoplačevalce lahko nadvse zanimiva novica iz portala OSOR.eu, da mednarodna skupina strokovnjakov razvija odprtokodni zdravstveni informacijski sistem.

Projekt pa ni v nekih meglenih začetkih, pač pa poteka že kar intenzivno in se celo že uporablja v praksi. Razvijalci iz Brazilije, Nemčije, Grčije in Francije sicer nameravajo razviti popoln sistem za vodenje digitalne zdravstvene kartoteke, vključno s hrambo in upravljanjem osebnih podatkov pacientov, predpisovanjem receptov, zaračunavanjem zdravstvenih storitev, zbiranjem in...

Delo - Kronično srčno popuščanje je bolezen, kjer bolniki trpijo zaradi slabše zmožnosti srca za črpanje krvi po telesu. Bolezen prizadene do 3 odstotke prebivalstva, predstavlja pa kar 10% bolnišničnega zdravljenja. Bolezen prizadne predvsem starejše ljudi, po nekaterih ocenah ima to obolenje kar 10 odstotkov starejših od 70 let. Prognoza bolezni je razmeroma slaba, saj polovica bolnikov umre v štirih letih.

To pa se utegne spremeniti. Raziskovalci Michael Böhm, Karl Swedberg, Michel Komajda, Jeffrey S. Borer, Ian Ford, Ariane Dubost-Brama in drugi so namreč pred kratkim predstavili rezultate klinične študije protiishemične zdravilne učinkovine ivabradin (pri nas je dostopna v registriranem zdravilu Procoralan), ki ugotavlja, da ivabradin kot dodatek k standardnemu zdravljenju pomembno zmanjša smrtnost pacientov. Prav tako je pri pacientih, ki jemljejo to učinkovino manj potreb po bolnišničnem zdravljenju.

V študiji so 3264 pacientom dajali placebo, 3241 pa ivabradin, rezultati pa so...

Slo-Tech - Kot poročajo na Physorg, je skupina raziskovalcev z MIT pričela s preizkušanjem novega postopka ciljane imunoterapije proti raku. Gre za postopek imunocelične terapije, v katerem pacientu najprej odvzamejo nekaj imunskih celic (limfocitov T), jih spremenijo tako, da pričnejo napadati tumor, nato pa jih pacientu vbrizgajo nazaj v telo. Na ta način dosežejo, da se potem telo "sámo" učinkovito bojuje proti raku.

Do sedaj je bila težava v tem, da so morali pacienti v postopku tovrstne imunoterapije dobivati zdravila (najpogosteje interlevkine), ki so spodbujala nastanek teh limfocitov, vendar pa so imela hude stranske učinke - med drugim tudi odpoved srca in ledvic.

Sedaj pa so raziskovalci razvili posebne "nanotorbice", ki vsebujejo interlevkina IL-15 in IL-21, te nanodelce pa so nato "pripeli" na limfocite T, ki so jih nato vbrizgali v miši s tumorji na pljučih in v kostnem mozgu.

Rezultati poskusa, ki ga opisujejo v Nature Medicine so spodbudni, saj so se "nanotorbice" po tem, ko...

Slo-Tech - V British Journal of Cancer je bil pred kratkim objavljen članek z naslovom Detection of lung, breast, colorectal, and prostate cancers from exhaled breath using a single array of nanosensors.

Kot je bilo namreč že predhodno znano, različne vrste raka oddajajo različne "vonje" oz. hlapne organske spojine. Izraelski raziskovalci Peng, Hakim, Broza1, Billan, Abdah-Bortnyak, Kuten, Tisch in Haick pa so sedaj razvili posebne nanosenzorje, s pomočjo katerih je mogoče v izdihani sapi pacienta zaznati ustrezne hlapne...

Slo-Tech - Po tem, ko je profesor medicine na Univerzi v Ferrari Paolo Zamboni postavil hipotezo, da je multipla skleroza morda posledica zožitve vratnih ven (zaradi nastalih poškodb na ožilju naj bi železo in druge težke kovine prehajale skozi možgansko krvno bariero in tam poškodovale mielinsko ovojnico, ki ščiti živčevje), ter pričel trditi, da je multiplo sklerozo (v kar 73%) mogoče pozdraviti ali vsaj ublažiti s pomočjo operacije zoženih ven, so njegovo hipotezo sedaj začeli preučevati na Univerzi v Buffalu.

Kot poroča Dnevnik, so na Univerzi v Buffalu pričeli z dvojno slepo klinično študijo PREMise (Prospective Randomized Endovascular therapy in Multiple Sclerosis), s katero bodo preverili varnost in učinkovitost omenjenega posega.

V prvi fazi raziskave (29. in 30. junija letos) so desetim pacientom z multiplo sklerozo opravili vensko razširitev, s čimer naj bi ugotovili ali je poseg varen. Prvi rezultati bodo znani v naslednjih 30 dneh.

V drugi fazi raziskave bodo 20 naključno...

Slo-Tech - Skupina navdušencev nad starimi računalniškimi revijami iz področja bivše Jugoslavije se je lotila zanimivega projekta - digitalizacije vseh revij.

Arhiv revij je dostopen na spletni strani, revije pa ne samo skenirajo, pač pa tudi digitalizirajo z OCR ter indeksirajo. Zato lahko tudi iščete po njihovi vsebini.

Trenutno je na voljo preko 18.000 skeniranih strani, indeksiranih pa je okoli 17.000 člankov. Na voljo je tako celotna izdaja revije Svet Kompjutera ter nekaterih manj znanih revij, npr. BIT, Mala Računala, Pilot Video in Amiga Style. S skeniranjem slovenskega Mojega Mikra pa so šele pričeli. Poteka tudi skeniranje nekaterih drugih revij, ki niso povsem računalniške narave, npr. Galaksija.

Izvajalci projekta pravijo, da imajo za digitalizacijo večine revij dovoljenje (npr. za Moj Mikro, Sveta Kompjutera, itd.), za nekatere pa dovoljenje oziroma predvsem kontaktne osebe še iščejo. Iščejo tudi nekatere redke številke starih revij ter seveda prostovoljce, ki bi pomagali pri...