Slo-Tech - Ta teden je završalo, ko so mediji poročali, da je umetna inteligenca odkrila nov antibiotik, ki je učinkovit proti bakteriji Acinetobacter baumannii. Abaucin resnično kaže, da onemogoča rast bakterije v modelu mišje rane, a da ga je odkrila umetna inteligenca, je vendarle pretiravanje. Raziskovalci so si pri presejalnih testih več tisoč spojin pomagali z nevronskimi mrežami, o čemer pišejo v reviji Nature Chemical Biology.

Acinetobacter baumannii je problematična bakterija, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija uvršča na seznam groženj za človeštvo zaradi odpornosti na antibiotike. Sodi v skupino ESKAPE (Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, Acinetobacter baumannii, Pseudomonas aeruginosa in Enterobacter). Odporna je na številne antibiotike, med drugim karbapeneme in tretjo generacijo cefalosporinov, ki predstavljajo najnovejše orožje v boju proti rezistentnim bakterijam. Povzroča oportunistične okužbe, ki segajo od pljučnice prek meningitisa do...

Science Magazine - Znanstveniki so v boju proti na antibiotike odpornim bakterijam dosegli pomembno zmago, saj je eksperimentalna terapija z gensko spremenjenimi bakteriofagi britansko najstnico rešila gotove smrti.

Bakteriofagi (ali na kratko fagi) so vrsta virusov, ki zajeda v bakterijah. Odkrili so jih že pred stoletjem in tudi hitro ugotovili, da lahko pomagajo v boju proti bakterijskim okužbam. Toda njihovo doziranje je težavno, saj morajo biti skrbno odbrani glede na ciljne bakterije, zato jih je odkritje antibiotikov za dolgo časa potisnilo na stranski tir. Vnovičen razmah raziskovanja fagov je v zadnjih desetletjih sprožilo širjenje na antibiotike odpornih bakterij, ki skokovito postajajo ena največjih nevarnosti za zdravje modernega človeka - ravno pred tedni je specializirana...

Nature - Abecedo življenja sestavljajo le štiri črke, ki so jih biokemiki nadeli imena A (adenin), C (citozin), G (gvanin) in T (timin). Molekule DNK vsebujejo le te štiri baze in to zadostuje, da opisujejo vso pestrost življenja na Zemlji. Sedaj pa so raziskovalci uspeli v bakterijo Escherichia coli vgraditi dve dodatni bazi, ki so ju poimenovali X in Y, ter bakterijo prisiliti v proizvodnjo novih proteinov. O dosežku pišejo v Nature, ki mu je posvetila tudi poljudni uvodnik.

Proteine, ki sestavljajo živa bitja, sestavlja dvajset aminokislin in nekaj zelo redke eksotike (selenocistein in v nekaterih primitivnih oblikah...

ScienceDaily - Predlani je NASA razburkala znanstveno srenjo z odmevno napovedjo novinarske konference, pred katero smo bili vsi pričakovali najmanj objavo odkritja nezemeljskega življenja, in nato še vedno precej revolucionarnim odkritjem bakterij, ki namesto fosforja uporabljajo arzen.

Fosfor po trenutnem razumevanju biologije skupaj z ogljikom, vodikom, dušikom, kisikom in žveplo sestavlja razred nujno potrebnih makroelementov, brez katerih življenje ne more uspevati. Fosfor je nujno potreben za gradnjo fosfolipidnih membran in DNK, arzen pa je zaradi fosforju sorodnega kemizma strupen, saj se vmešava v njegove biološke sintezne poti in jih moti. NASA je trdila, da so v jezeru Mono v Kaliforniji odkrili bakterijo, ki arzen ne le tolerira (takšnih je...

PhysOrg.com - Znanstveniki z Univerze v Warwicku so v bakteriji Rhodococcus jostii RHA1 našli gena za encima iz skupine peroksidaz Dyp, označena kot DypA in DypB, ki omogočata razgrajevanje lignina. Podrobno so analizirali DypB, za katerega so odkrili, da ima pomembno funkcijo pri razgradnji lignina. Ko so pripravili mutantski sev bakterij ΔdypB (to pomeni, da imajo delecijo gena DypB), je bila izražena aktivnost razgradnje lignina bistveno manjša. Nadalje so ugotovili, da uporablja encim kot kofaktor dvovalentne manganove ione. Izolirani rekombinantni...

Slo-Tech - O ideji, da bi bilo mogoče viruse ali bakterije uporabljati za tarčno dostavo zdravil in s tem za zdravljenje različnih bolezni, se razmišlja že nekaj časa. Eden prvih poskusov na to temo je primer iz leta 1860 kjer so v Avstriji pacienta z rakavim obolenjem izpostavili bakterijski okužbi. Tumor se je močno skrčil in skoraj izginil, vendar je pacient kasneje umrl zaradi okužbe.

Nov korak v smeri uporabe bakterij za zdravljenje raka pa so naredili raziskovalci Masonic Cancer Clinic iz Univerze v Minnesoti, ki s pomočjo gensko spremenjenih bakterij salmonele razvijajo zdravilo proti raku.

Bakterije so gensko spremenili tako, da proizvajajo imunski spodbujevalec hormon interlevkin 2, ki spodbudi imunski odziv telesa v borbi proti tumorjem. Znano je, da salmonele lahko prodirajo v celice gostitelja, predhodne raziskave pa so celo pokazale, da salmonele zelo rade rastejo zlasti v rakavih celicah. Na ta način je mogoče interlevkin 2 prenesti v samo rakavo celico, s čimer je celica...

Ars Technica - Znanstveniki z več ameriških univerz v članku, ki je objavljen v reviji PNAS, poročajo o odkritju posebnih kanibalskih faktorjev v bakterijah Bacillus subtilis, ki so se izkazali kot potencialni antibiotiki.

Bakterije (in tudi druge nižje oblike življenja) v času hude okoljske stiske (premalo hranil, neugodni fizikalni pogoji, kemični agensi) tvorijo spore, ki so metabolično inertna oblika bakterij. V obliki spor lahko preživijo več tisoč let, nato pa pri segrevanju na subletalno temperaturo ali izboljšanju okoljskih dejavnikov vzklijejo. Bakterije v obliki spor preživijo praktično vse, ker v notranjosti nakopičijo dipikolinsko kislino, kalcijeve ione, proteine SASP ter za skoraj 90...

Slo-Tech - Raziskovalci s The Craig Venter Instituta v ZDA poročajo o revolucionarnem dosežku, ki ga naši mediji v zadnjih dneh povzemajo kot ustvarjenje sintetične celice ali umetnega življenja. Opredelitev sintetična celica je za nepoučenega bralca zavajajoča, saj ne gre za biologijo psevdoorganskih silicijevih spojin ali celico s celično membrano iz umetnih materialov. Resnica je precej bolj biokemijska in manj spektakularna.

Genski zapis vseh živih bitij je kompaktno zapisan v dolgi molekuli, ki se imenuje deoksiribonukleinska kislina in je navita v kromosome. Molekula je biokopolimer...

Ars Technica - Nič kaj presenetljivo ni dejstvo, da so tipkovnice in miške eni izmed najbolj umazanih predmetov, če z umazanostjo mislimo pestrost in količino bakterij, ki rastejo na njih. Že domače tipkovnice so pravo leglo, medtem ko so javne bolj podobne živalskemu vrtu, o čemer se zlahka prepriča vsak bruc na osnovnem kurzu mikrobiologije (straniščna školjka pa je predsodkom navkljub eno izmed čistejših okolij). Znanstveniki...

Slashdot - Prioni so povzročitelji bolezni, katerih obstoj so prvikrat predpostavili v 60. letih prejšnjega stoletja, izolirali in nedvoumno okarakterizirali pa so jih šele sredi 80. letih. Od bakterij in virusov se razlikujejo v tem, da so po strogi definiciji življenja nežive strukture, saj ne vsebujejo DNK ali RNK in niso nič drugega kot napak zviti proteini. Protein PrP je prisoten v zdravih celicah, kjer je zvit v nativno obliko s 43 odstotki alfa vijačnice in 3 odstotki beta ploskev. Različica PrP^SC istega proteina se razlikuje v zvitju, saj sta njegovi sekundarna in terciarna struktura...

Slashdot - Proteini, ki jih lahko najdemo v aligatorski krvi, bi lahko v prihodnosti predstavljali vir za naslednjo generacijo antibiotikov. Že v preteklih študijah se je izkazalo, da imajo aligatorji izredno močan imunski sistem, ki pa ima še dodatno dobro lastnost - proti virusom, bakterijam in glivicam se lahko učinkovito bojuje tudi brez predhodne izpostavljenosti le-tem, kar je pogosto predpogoj pri človeku, če želi imeti možnost preživetja nevarnejših virusov.



Tokrat pa so se znanstveniki osredotočili na levkocite v aligatorjevi krvi, iz katerih so nato izločili proteine in jih podvrgli bakerijam. Izkazalo se je, da lahko že majhne količine teh proteinov uničijo marsikatero bakterijo,...

Slashdot - Sodeč po tem članku, ki sem ga našel na Slashdotu, smo računalnikarji kar precej ogrožena "vrsta". Če odštejemo sevanje monitorjev, ki še zdaleč nima blagodejnega učinka na naše zdravje in kup drugih nadlog, ki nas lahko doletijo (grbavost, ...), nas ogrožajo tudi bakterije. Po poročanju prej omenjene strani se na delovnem mestu nahaja kar štiristokrat (!) več bakterij kot na sedežu povprečno umazane straniščne školjke. Uf, če pomislim, koliko las, drobtin, prhljaja, prahu in drugih stvari se nahaja pod mojo tipkovnico, me kar zmrazi. Brr.