Slo-Tech - V priljubljenem modulu za Wi-Fi podjetja Realtek (RTL8195A), ki ga uporabljajo številne nezahtevne naprave, so raziskovalci iz izraelskega podjetja Vdoo odkrili šest resnih ranljivosti. Sumijo, da so iste ranljivosti prisotne tudi v čipih RTL8711AM, RTL8711AF in RTL8710AF, česar pa niso izrecno preverili. V vseh primerih gre za napake prekoračitve sklada (stack overflow) in branje izven okvirja (out-of-bounds reads), ki se skrivajo v izvedbi rokovalnega protoka pri vzpostavljanju povezave WPA2 (four-way handshake).

Ena izmed ranljivosti napadalcu, ki je v dovolj blizu čipa, omogoča prevzem popolnega nadzora nad čipom, ne da bi poznal ključ, če je RTL8195A dostopna točka ali odjemalec. To napadalcu dovoljuje, da izvede poljubno kodo. Dve drugi ranljivosti omogoča izvedbo napada DoS, preostale tri pa izrabo odjemalcev in izvajanje poljubne kode.

Napake v programski kodi Ameba Arduino 2.0.8, ki teče na čipu, je Realtek že zakrpal. Vse verzije po 21. 4. 2020 so odporne na...

ZDNet - V nedeljo je bil za Linuxovo jedro oddan popravek, ki se je imenoval Huawei Kernel Self Protection (HKSP). Popravek naj bi dodal vrsto varnostnih izboljšav v jedro, presenetilo pa je njegovo poimenovanje. Velika podjetja (Google, Microsoft, Amazon ipd.) neredko prispevajo popravke za Linuxovo jedro, saj ga sama veliko uporabljajo. Huaweijev popravek je bil zato deležen posebne pozornosti, ker je kazal, da se je za to prakso odločil tudi Huawei. Strokovnjaki iz Grsecurity, kjer se tudi ukvarjajo z istim poslom, so zato pod drobnogled vzeli novi popravek. Ugotovili so, da v njem mrgoli hroščev in ranljivosti, ki jih je zlahka mogoče uporabiti za napad.

Ni si težko predstavljati, da je to sprožilo ogromno polemik. Ali je želel Huawei v Linuxovo jedro vriniti ranljivosti? To bi bilo precej neumno, saj se koda pred vključitvijo temeljito preveri. Položaj se je zapletel, ko je Huawei v ponedeljek javno sporočil, da s popravkom nimajo nič. Poslal naj bi ga eden izmed zaposlenih na lastno...

Slo-Tech - Ko smo v začetku meseca izvedeli, da imajo Intelovi procesorji še cel skrivni operacijski sistem, do katerega uporabnik nima dostopa, smo le še čakali, kdaj se bodo našle prve varnostne luknje v tej skrivni kodi. Res ni bilo treba dolgo čakati, saj je Intel ta teden že potrdil, da je odkril 11 resnih hroščev, ki so v več milijonih procesorjev po celem svetu.

Ko sta Maxim Goryachy in Mark Ermolov iz Positive Technologies odkrila kritično ranljivost v ME (Management Engine) v Intelovih procesorjih, je Intel opravil širšo revizijo svoje kode in ugotovil, da so v ME, TXE (Trusted Execution Engine) in SPS (Server Platform Services) hrošči, ki predstavljajo varnostna tveganja. Goryachy in Ermolov bosta svoja odkritja...

Slo-Tech - Raziskovalca Hector Marco in Ismael Ripoll sta na konferenci DeepSec 2016 na Dunaju predstavila svežo ranljivost v številnih distribucijah Linuxa, ki nepooblaščenemu uporabniku omogoča pridobitev administratorskega (root) dostopa do računalnika, ki ima particije zašifrirane z LUKS-om.

Za vstop v sistem zadostuje, če vnašalko (Enter) držimo 70 sekund oziroma napačno geslo poizkusimo vnesti 93-krat. Tedaj se znajdemo v lupini initramfs, kjer imamo administratorski dostop. Šifrirane particije seveda ne moremo odšifrirati, lahko pa počnemo kaj drugega, če kakšna izmed ostalih particij ni šifrirana. Sistemska običajno ni, poleg tega pa lahko prepišemo vsebino šifrirane particije in uničimo podatke. A to lahko storimo tudi, če disk...

Slo-Tech - V Linuxu so odkrili in v večjih distribucijah danes že tudi zakrpali ranljivost, ki je bila kodi jedra prisotna tri leta in je omogočala napadalcem prevzem popolnega nadzora (root) nad računalnikom, če so imeli na voljo omejen račun. Ranljivost je odkrilo izraelsko podjetje Perception Point. Dobila je oznako CVE-2016-0728. Za zdaj ni nobenih indicev, da bi jo kdo v praksi že zlorabljal, je pa z javnim razkritjem to postalo precej verjetneje, zato je toliko pomembneje posodobiti sisteme.

Ranljivost je prisotna v vseh verzijah jedra od vključno 3.8 dalje (torej od začetka leta 2013), prizadet pa je tudi Android od verzije 4.4 (KitKat) dalje. Ranljivost je posledica hrošča v keyringu, ki v Linuxu hrani šifrirne ključe, žetone in druge občutljive podatke, do katerih aplikacije ne smejo imeti neomejenega dostopa....

Slo-Tech - V javnosti prevladuje zmotno mnenje, da odprto kodo večidel pišejo neplačani prostovoljci v prostem času, zaradi česar je njena kakovost vprašljiva. Resnica ne bi mogla biti dlje. Fundacija Linux je objavila svoje letno poročilo o razvoju Linuxovega jedra, v katerem odgovarjajo na vprašanja, kdo skrbi za razvoj, kdo in kako prispeva kakšno novo kodo, kako hitro napredujejo in kdo vse skupaj financira. Delež razvijalcev, ki so za svoje početje plačani, se iz leta v leto povečuje.

Nova stabilna verzija jedra izide na dva do tri mesece (povprečje je upadlo s 70 na 66 dni) in običajno prinese okrog 10.000 popravkov, ki jih v povprečju prispeva 1400 razvijalcev iz več kot 200 podjetij in organizacij. Od leta 2005 in verzije 2.6.11, ko podrobneje spremljajo statistiko, saj uporabljajo Git, je s prispevki sodelovalo že...

Heise - V vseh verzijah Sambe, ki omogoča deljenje datotek in tiskalnikov prek platform z uporabo protokola SMB/CIFS (tipičen primer je sodelovanje računalnikov z Windows in Linuxom), to je od 3.0.0 do 3.6.3 (ki je izšla januarja) so odkrili kritično ranljivost, ki napadalcu omogoča izvrševanje kode z administratorskimi (root) privilegiji. Ranljivost, ki je bila v kodi vse od leta 2003 (!), je zakrpana šele v sveži verziji 3.6.4, ki je izšla včeraj. Poleg tega so seveda izšli tudi popravki za zgodnejše verzije. O resnosti napake priča dejstvo, da so posodobili vse verzije od 3.0.37 dalje, čeprav so uradne podprte le linije 3.4.x, 3.5.x in 3.6.x. Na internetu že obstoji delujoč primer...

Heise - Rafal Wojtczuk je odkril ranljivost v Linuxovem jedru, ki omogoča lokalnemu napadalcu izvesti kodo z administratorskimi (root) privilegiji. V svojem članku (PDF) je opisal primer napada na X Server, kjer je razdalja med mejami kopice (heap) in sklada (stack) pri alokaciji pomnilnika lahko zelo majhna, če pomnilnik napolnimo z ustreznimi podatki, denimo pixmap. Nadaljnja zahteva za segment deljenega pomnilnika povzroči, da se ta doda na koncu kopice. Če napadalcu uspe poskrbeti, da X Server pokliče rekurzivno funkcijo, se bo sklad povečal v segment deljenega pomnilnika. S hkratnim pisanjem v zahtevani del deljenega pomnilnika lahko napadalec spremeni vsebino sklada, da vrne naslove, in tako izvede poljubno kodo s polnimi privilegiji.

Joanna Rutkowska pojasnjuje, da je luknja v jedru prisotna vse od izida verzije 2.6, ki je izšla decembra 2003. Rešitev problem je preprosta in sicer uvedba najmanj ene varovalne strani pomnilnika (guard page) med skladom in drugimi področji...

Mozilla.org - Mozilla je doslej odkrite ranljivosti v Firefoxu nagrajevala s 500 dolarji, sedaj pa so razpisano nagrado povišali na 3000 dolarjev. Poleg že prej vključenega brskalnika Firefox Web, so odslej zajeti tudi Firefox Mobile in še nekaj novih izdelkov. Odkrivanje neznanih ranljivosti je bilo že prej in še ostaja donosen posel, vreden dosti več od piškavih 500 dolarjev. Četudi vnemar pustimo nelegalne možnosti, ko je prodaja ranljivosti zainteresiranim kupcem, ki bodo za dobro odšteli mnogo več, ostane mnogo legalnih potov, kako iz njih iztržiti čim več. Poleg publicitete, ki so jo prijavitelji deležni od medijev, mnogi na varnostnih luknjah sedijo do raznih tekmovanj v vdiranju, kjer so na voljo lepe nagrade (npr. Pwn2Own). Mozilla upa, da bo z novo politiko prepričala odkritelje ranljivosti, da jih kmalu javijo.

TG Daily - Secunia je objavila polletno poročilo (PDF-datoteka) o ranljivostih v izdelkih različnih proizvajalcev, ki so bile odkrite letos. Neslavno prvo mesto je pripadlo Applu, a to ni edina plat medalje.

Deset proizvajalcev z največ ranljivostmi je odgovornih za 30 odstotkov vseh odkritih ranljivosti. Da bi dobili zgodovinski pregled, so pri Secunii teh deset preučili za nazaj do leta 2005 in narisali graf. Ugotovili so, da so bili na prvih treh mestih ves čas Oracle, Apple in Microsoft, le nekoliko so se izmenjevali v vodstvo. Letos vodečemu Applu sledi Oracle, tretji je Microsoft. Zanimivo je, da povečanemu vlaganju v varnost navkljub nobeno izmed teh podjetij ni uspelo zmanjšati števila odkritih ranljivosti - nasprotno, krepko je raslo.

Druga plat medalje pa pravi, da je večina Applovih ranljivosti bolj teoretične...

Ars Technica - Omenjeni napotek je skorajda že stara lajna računalnikarjev, a kaj ko se ga uporabniki ne držijo. Za poganjanje sistema z administratorskimi pravicami ni pametnih razlogov (še zlasti po uvedbi funkcije Run as), saj se tako morebitna nesnaga bolj neovirano razširi po sistemu. Na BeyondTrust so opravili analizo (PDF), ki te nasvete podkrepi s številkami. Ugotovili so, da pri poganjanju sistema brez administratorskih privilegijev izzveni:

• 90 odstotkov odkritih kritičnih ranljivosti Windows 7
• 100 odstotkov ranljivosti v Microsoft Office iz leta 2009
• 94 odstotkov ranljivosti v vseh verzijah IE in 100 odstotkov ranljivosti v Internet Explorerju 8, oboje iz leta 2009
• 64 odstotkov vseh lani odkritih ranljivosti v Microsoftovih izdelkih.

To pomeni, da si lahko življenje zelo...

SecurityFocus Online - Očitno se težave z ničelnimi kazalci v Linux jedru kar vlečejo, saj se je po tim. Cheddar bay ranljivosti in podobni ranljivosti v 2.4 in 2.6 jedrih, ki temelji na neustrezni obravnavi ničelnih kazalcev (tim. NULL pointer dereference) v jedru tokrat našla še ena ranljivost

Tudi tokrat gre za problem obravnave ničelnih kazalcev (NULL pointer dereference) in sicer v jedrih različic do 2.6.31 (ranljivo ni le jedro različice 2.6.31.2). Ranljivost - gre za lokalno ranljivost - se tokrat pojavlja v eCryptfs, deluje pa tudi na Ubuntu 9.04 če je mmap_min_addr večji od 0 (to je mogoče preveriti z ukazom "cat /proc/sys/vm/mmap_min_addr"). Prejšnja podobna ranljivost, ki sta jo odkrila Julien Tinnes in Tavis Ormandy je sicer zahtevala, da je na sistemu nameščen SELinux ali pa PulseAudio in da je mmap_min_addr nastavljen na 0.

S pomočjo ranljivosti napadalci lahko okvarijo vsebino pomnilnika RAM (tim. memory corrupt) in s tem onemogočijo delovanje sistema, po nepotrjenih podatkih pa naj bi...

CNet - Eden izmed najbolj zloglasnih ameriških hekerjev Albert Gonzalez se je izrekel za krivega v vseh 19 točkah obtožnice, ki jo je proti njemu sestavilo ameriško tožilstvo lanskega avgusta. Obtožbe ga bremenijo kraje več milijonov številk kreditnih in debetnih kartic, ki je pridobil iz ameriških trgovinskih verig. V skladu z dogovorom, ki ga je sklenil s tožilstvom, bo za zapahi presedel 15 do 25 let, vrnil bo tri milijone dolarjev denarja, stanovanje v Miamiju, svojega BMW-ja, računalnike in celo ure Rolex.

Gonzales naj bi...