Slo-Tech - Potekli so še zadnji ameriški patenti, ki so pokrivali standard MPEG-2, zatorej ga je odslej mogoče prosto uporabljati. Standard MPEG-2 je temeljil na več patentih, zadnji še veljavni pa je bil ameriški patent 7,334,248, ki je potekel danes. Po MP3, ki je postal prost lani, je to naslednji zgodovinsko izjemno pomemben standard, ki ga lahko odslej implementiramo brezplačno.

Čeprav ima MPEG-2 že precej dolgo brado in lahko danes video učinkoviteje stiskamo H.264 ali H.265, je MPEG-2 še vedno široko uporaben. Zaradi združljivosti s staro strojno opremo, predvsem pa zaradi hitrejšega...

Slo-Tech - MPEG LA je februarja pozval podjetja, ki imajo v lasti patente, ki bi lahko pokrivali v kodeku VP8 (to je video del WebM, ki je ena možnost v standardu HTML5), da jih do 18. marca predložijo na vpogled. Tako bi dobili pregled nad patentno pokritostjo WebM, ustvarili bi lahko konzorcij, ki bi dobival licenčnine od uporabnikov WebM, če bi se izkazalo, da format ni prost, itn. Ko se je rok iztekel, MPEG LA ni dal nobene uradne izjave o uspehu akcije. Zato so na Streaming Media izvedli intervju prek elektronske pošte z njihovim tiskovnim predstavnikom.

V MPEG LA so bili razmeroma skopi, a nekaj so le izdali. Dvanajst podjetij je predložilo patente, ki so bili ocenjeni kot ključni za VP8. Koliko je teh patentov...

The Wall Street Journal - Februarja je organizacija MPEG LA objavila poziv vsem lastnikom patentov, ki bi se lahko izkazali za bistvene pri implementaciji VP8, ki bo verjetno eden izmed podprtih video formatov v prihajajočem standardu HTML 5, da jih do 18. marca predložijo na vpogled. MPEG LA želi vzpostaviti portfelj patentov, ki bi zahteval od podjetij plačevanje licenčnine za uporabo kodeka. To je v nasprotju s trudom Googla, ki je leta 2010 kupil prvotnega razvijalca VP8 podjetje On2 in kodek napravil odprtokoden ravno zato, da bi bil brezplačen. V ZDA so se zato ta teden začele preiskave zoper MPEG LA, saj Ministrstvo za pravosodje in Državno tožilstvo v Kaliforniji sumita, da želi MPEG LA spodkopati format VP8.

MPEG LA...

The Wall Street Journal - V ZDA se več večjih računalniških podjetij, med njimi tudi Google, Apple, Intel, Adobe, zagovarja pred pravosodnim ministrstvom zaradi očitkov o kartelnem dogovarjanju. Podjetjem očitajo skriven dogovor, da ne bodo druga drugemu novačila zaposlenih in s tem zviševala plač.

Podjetjem je v interesu pravosodno ministrstvo prepričati, da ni šlo za noben tajen dogovor, saj v primeru negativnega mnenja sledi tožba. To bi bilo za podjetja zelo tvegano, saj bi se v primeru izgube tožbe lahko vsul plaz civilnih in skupinskih tožb. Iz godlje se trenutno najlaže lahko izvijejo s poravnavo s pravosodnim ministrstvom, s katero bi omenjeno prakso končali, ne da bi podjetja eksplicitno priznala krivdo.

Dokaze o nezakoniti praksi so na pravosodju odkrili v toku več kot enoletne preiskave, ki je pokazala, da so podobni dogovori sklenjeni tudi v drugih branžah. Izid tega postopka bo zato pomembno vplival na razvoj dogodkov v drugih panogah.

Medtem obtožena podjetja vztrajajo, da niso ravnala...

Heise - Iz MPEG LA so sporočili, da bodo nadaljevali odrekanje licenčninam za uporabo kodeka H.264 za storitve brezplačnega gledanje videoposnetkov na spletu (free web streaming) vse do izteka licence. Ta velja do konca leta 2015, a so imeli v MPEG LA željo, da bi z začetkom prihodnjega leta začeli zaračunavati rabo. Odločitev je bržkone posledica Googlovega pritiska v okviru Open Web Media Projecta. Spomnimo, da je Google maja kupil On2 Technologies in objavil kodek VP8 pod brezplačno licenco in v sodelovanju z Mozillo, Opero, Adobom in še nekaj drugimi podjetji ustanovil projekt. MPEG LA tako ni imel izbire, če je želel, da H.264 (p)ostane spletni standard.

Slashdot - Nemško podjetje Nero AG je vložilo tožbo zoper MPEG-LA, v kateri mu očitajo zlorabo monopolnega položaja in nespoštovanje dogovora z ameriškim pravosodnim ministrstvom. Leta 1997 je namreč MPEG-LA od ministrstva za pravosodje želel zagotovilo, da proti njim ne bodo sprožili nobene preiskave zaradi monopolnega položaja. Z ministrstva so odgovorili, da mora MPEG-LA v zameno spoštovati nekaj določil: sodelovati morajo z neodvisnimi strokovnjaki, ki bodo poskrbeli, da v sklopu MPEG-2 ne bo več patentov, kot je nujno potrebno, da bodo nepotrebne odstranili in da bodo licenčni pogoji pošteni, razumni in nediskriminatorni. Nero trdi, da se niso držali nobene izmed teh zahtev.

Strokovnjak, ki je sodeloval, naj ne bi bil neodvisen, saj je sodeloval v vseh fazah tvorjenja MPEG-LA. Poleg tega so nezakonito razširili svoj bazen patentov z dodajanjem nepotrebnih in nenujnih patentov v MPEG-2; sprva so objavili, da jih je le 53, neodvisni izvedenec pa jih je dodal še 800. Podobno naj bi storili...

PC World - Microsoft in HTC sta sklenila dogovor, ki pokriva kopico Microsoftovih patentov in dovoljuje njihovo uporabo HTC. Ta bo v zameno Microsoftu plačal licenčnino.

Patenti se nanašajo HTC-jeve mobilne telefone, na katerih teče Android. Podrobnosti podjetji nista želeli razkriti, tako da je višina licenčnine za zdaj neznana. Spomnimo, da je Apple pred dvema mesecema vložil tožbo zoper HTC, v kateri mu očita kršitve 20 patentov za Android. Microsoft nima v lasti patentov za operacijski sistem Android, ki ga je zasnoval Google, a so prepričali HTC, da bi platforma Android lahko kršila druge Microsoftove patente. To pomeni, da bi lahko Microsoft v kratkem podobno pritisnil tudi na ostale proizvajalce Androidnih naprav.

CNet - Po milijardni globi, ki jo je Intelu izrekla Evropska komisija zaradi zlorabe monopolnega položaja, ko so na sestavljavce računalnikov pritiskali (ali pa nedovoljeno stimulirali), naj ne vgrajujejo preveč konkurenčnih procesorjev, se začenja podobna zgodba pisati tudi v ZDA. Newyorški generalni tožilec Andrew M. Cuomo je včeraj vložil tožbo (PDF) zoper procesorskega giganta. Očitki so znani: proizvajalci sistemov so dobivali neprimerne popuste za ohranjanje monopolnega položaja Intela. S tožbo želijo preprečiti nadaljnja monopolna dejanja Intela, obnoviti izgubljeno konkurenco in povrniti denarno izgubo, ki so jo zaradi te prakse utrpela newyorška podjetja, potrošniki in državni aparat.

Intelov predstavnik za stike z javnostmi Chuck Mulloy je že podal uradno stališče podjetja. Seveda se z navedbami ne strinjajo in pravijo, da so bili uporabniki pravzaprav na boljšem zaradi nižjih cen. Poleg tega je vse znano že iz postopka v Evropi in AMD-jeve tožbe iz leta 2005, tako da kaj...

Reuters - Maja letos je Evropska komisija Intelu izrekla astronomsko kazen zaradi zlorabe monopolnega položaja, ki je podjetje stala 1,06 milijarde evrov. Sporna je bila Intelova praksa dogovarjanja s sestavljavci računalnikov, ki so dobili kar opazne popuste pri nakupu Intelovih procesorjev, če niso vgrajevali preveč konkurenčnih (predvsem AMD-jevih) čipov. Sedaj pa Intelu drsi tudi na domačem terenu.

Po neuradnih informacijah, ki jih povzema Reuters, se tudi ameriški regulatorji trga pripravljajo na začetek postopka proti Intelu. Zvezna komisija za trgovino (FTC) je preiskavo uvedla lanskega junija. Trije izmed štirih komisarjev, ki primer proučujejo, naj bi se nagibali k začetku uradnega postopka, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih tednih.

Intelov predstavnik za stike z javnostmi Chuck Mulloy je podal uradno izjavo podjetja, ki pravi, da sodelujejo s FTC-jem in da so njihove poslovne prakse zakonite in v dobrobit potrošnikov. Spomnimo, da sta poleg EU tudi Južna Koreja in Japonska...

Ars Technica - Leta 2002 je Microsoft v poravnavi v primeru zaradi izkoriščanja monopolnega položaja v ZDA sprejel tudi določilo, da mu bodo ameriški regulatorji nekaj časa gledali pod prste. Razlog naj bi bil preprečiti, da bi Microsoft šikaniral sestavljavce računalnikov, ki ponujajo tudi alternativne sisteme, in pa zagotavljati ustrezno dokumentacijo in združljivost knjižic API. Prvotno je bil določen datum konca nadzora za november 2007, a so ga nato podaljšali do novembra 2009, ker Microsoft ni dostavil vse zahtevane dokumentacije.

Tokrat je ameriško pravosodno ministrstvo vložilo še eno zahtevo za podaljšanje roka, to pot za 18 mesecev oz. do maja 2011, s čimer bi dali Microsoftu dodaten čas za dokončanje dokumentacije. Microsoft je privolil v zahtevo, jo pa mora odobriti še sodnica. V prvotnem sporazumu je bilo podaljšanje nadzora omenjeno kot mogoče, a je bilo jasno zapisano, da zgolj prihajajoča nova verzija Windows ne more biti razlog za to. Ministrstvo za pravosodje sedaj zatrjuje, da...

Slo-Tech - V četrtek 22. aprila se bo znotraj Teleinfosa (14:00, dvorana E3) odvijala konferenca z naslovom Software patents kill inovation!?

Gre za mednarodni dogodek, kjer bodo sodelovali strokovnjaki z različnih področij računalništva. Pronicljiv Monitorjev novinar Uroš Mesojedec bo za uvod razložil kaj pravzaprav so običajni patenti in kako se razlikujejo računalniški patenti. Sledilo bo še nekaj uvodnih razlag - vse od možnih ekonomskih do družbenih posledic v kolikor se Evropa odloči, da bo programje možno patentirati.

Nato nastopi zvezda konference Richard M. Stallman, oče projekta GNU, ustanovitelj Fundacije za prosto programje in predvsem avtor slavne licence GPL (pod katero je izdano tudi Linux jedro). V kolikor niste ujeli njegovega obiska v Ljubljani leta 2000, potem je to vaša edinstvena priložnost.

Sledila bo še okrogla miza o koristnosti oziroma bolj verjetno o škodljivosti programskih patentov za malo državico na sončni strani Alp. Debatirali bodo tako predstavniki ministrstva...