PC Magazine - Evropski raziskovalci so v trezor pod švicarskimi Alpami blizu mesta in smučarskega središča Gstaad zakopali časovno kapsulo, ki bo varno spravljena za 3,5-tonskimi vrati vsaj naslednjega četrt stoletja. Vanjo so shranili podatke za dešifriranje preteklih in aktualnih digitalnih formatov, tako da jih bomo lahko brali tudi v prihodnosti. Zaradi tega se projekt imenuje tudi digitalni genom.

Gre za zaključek štiriletnega projekta Planets, v katerem je sodelovalo 16 evropskih knjižnic, arhivov ter raziskovalnih ustanov in ki ga sofinancira Evropska unija v sklopu šestega okvirnega programa.

Projekt je vzpodbudila kratkoživost informacij, ki jih ustvarjamo v modernem svetu. Čeprav je na svetu približno 100 GB podatkov na...

Slashdot - Iz šol poznamo klasično pojmovanje okusa, ki pravi, da ljudje z jezikom zmoremo okusiti štiri različne okuse - sladko na sprednjem delu jezika, slano na konici in straneh, kislo ob straneh in grenko ob korenu jezika. Japonci so že pred več kot sto leti iz morskih alg izolirali posebno učinkovino, katere okus ni bil primerljiv z nobenim izmed do tedaj poznanih. Okus so poimenovali umami, kasneje pa so ugotovili, da gre za natrijev glutamat. Brbončice na jeziku namreč zaznavajo tudi glutamatni anion (anionska oblika neesencialne aminokisline glutamin s sistematskimi imenom 2-aminopentandiojska kislina), zato je ekstrakt teh alg klasični sestavni del japonske kuhinje.

Avstralski...

Boston Herald - Čez točno en teden bomo praznovali 40. obletnico pristanka prvega človeka na Luni, dogodka, ki si ga je v živo ogledalo kar 500 milijonov ljudi, kar je bil za takratni čas svojevrsten dosežek. Na srečo bomo vsi, ki smo zaradi mladosti prenos zamudili, lahko občutke staršev podoživeli s 40 letno zamudo. Stran WeChooseTheMoon.org bo zaživela v četrtek, 90 minut pred vzletom rakete Saturn V, ki je v vesolje ponesla astronavte misije Apollo 11. V pravilnih časovnih razmakih se bo na strani prikazovala pot kapsule v Lunino orbito, pristanek in prvi korak Neila Armstronga na drugem nebesnem telesu. Na strani bodo prikazovali tudi originalne videoposnetke ločevanja pristajalnega plovila od...

EBN -

Procesorski gigant Intel Corporation danes praznuje svojo 35. obletnico obstoja, ki jo bodo proslavili s posebno slovesnostjo v Santa Clari, Kalifornija, na sedežu podjetja.

Intel sta leta 1968 ustanovila Gordon Moore, znan po Moorovem zakonu, sedaj častno upokojen predsednik, in Andy Grove, še vedno aktivni predsednik podjetja. Na prireditvi bosta skupaj s Craigom Barrettom in Paulom Otellinijem zakopala posebej v ta namen pripravljeno časovno kapsulo, v kateri bodo 300 mm silicijeva rezina iz oregonske tovarne, mikroprocesor s Kitajskega in kostariški časnik. Kapsula je zgrajena iz posebnega oljčnega lesa iz Izraela, kjer ima Intel proizvodni obrat. Kapsulo bodo slovestno odprli leta 2018 na 50. obletnici ustanovitve.

Letošnje leto Intel praznuje še dva mejnika: 25. obletnico predstavitve x86 procesorja in 10. obletnico predstavitve Pentiuma. Klik!

The inquirer - Mogoče se še kdo izmed vas spomni, kako je Intel obešal na veliki zvon novico, da je podpisal pogodbo s podjetjem Rambus, ki naj bi ponujalo izjemno zmogljiv pomnilnik. Kasneje se je izkazalo, da je pomnilnik zmogljiv samo na papirju, pri takratnih Pentium3 procesorjih, pa se je izkazal za ne preveč neučinkovitega. To je bil prvi hud udarec za Intel. Drugi udarec je sledil s ploščami, ki so bazirale na naboru i820 in so podpirale pomnilnik Rambus, preko posebnih konverterjev pa smo lahko uporabili tudi pomnilnik SDRAM. Plošče so se izkazale za zelo problematične, saj so nabori i820 bili preveč hroščati, Intel pa se je s temi nabori še dodatno osmešil. Kasneje je moral Intel celo vpoklicati nazaj vse prodane plošče na i820, kar pa gotovo ni bilo poceni. Po nekaj brezplodnih letih, si je pomnilnik Rambus ustvaril topel domek na platformi Pentium4, kjer so se končno pokazale njegove prave lastnosti, saj je bil P4 v osnovi zasnovan za ta tip pomnilnika. Kljub dobrim rezultatom, pa se...

Slashdot - Že res, da so računalniki ena izmed najboljših pogruntavščin zadnjega časa - z njimi lahko pišemo, se igramo, računamo zapletene enačbe v delčku sekunde in seveda arhiviramo podatke. Ravno zaradi slednjega so nekateri strokovnjaki močno zaskrbljeni, saj se vedno več podatkov shrani v obliki digitalnega zapisa na diske, magnetne trakove, diskete ali kakšna druga sredstva za zapisovanje podatkov. Vedno manj pa je raznih zapisov na ploščice, table ali kakšna druga sredstva za navadno "analogno " zapisovanje podatkov. Zakaj so nekateri tako zaskrbljeni zaradi vedno večjega števila podatkov, ki so shranjeni v digitalni obliki? Največji problem je, da ti podatki nikoli ne bodo trajno zapisani, ampak bodo vedno izpostavljeni določenim nevarnim okoliščinam - disk z magnetnim zapisom se lahko kaj hitro skvari zaradi odpovedi glave, CD-ji se lahko hitro zlomijo ali stopijo na visoki temperaturi, da o disketah, ki se pokvarijo že tako, da jih samo malce grdo pogledaš sploh ne govorimo. Skrb...