Slo-Tech - Diski so fine naprave, kjer štejejo mikrometri. Ker so podatki nagneteni zelo tesno, diski ob tresljajih plošče zaščitijo in ne zapisujejo podatkov. Ker tresljaje povzroča tudi hrup, se takoj postavi vprašanje, ali lahko z glasnim hrupom vplivamo na njihovo delovanje. Odgovor, da lahko s hrupom izvajamo prave napade DDoS, zato ne preseneča.

Zamisel sicer ni nova. Na YouTubu najdemo devet let star videoposnetek, kako kričanje na diske vpliva na zakasnitve pri zapisovanju podatkov v podatkovnem centru. Argentinski raziskovalci so letos že pokazali, da gre tudi v obratni smeri, torej da je mogoče diske uporabiti kot primitivne mikrofone. Z glasnim hrupom je mogoče diske spraviti v resonanco, kar se je nehote zgodilo v...

Ars Technica - Da velika podjetja s tisoči strežnikov v podatkovnih centrih, ki so raztreseni po celem svetu, ustvarjajo svoje zasnove strežnikov, niti ni presenečenje. Eden od prvih je bil seveda Google. Svoj prvi strežniški sistem (skupaj z omaro) so zasnovali že leta 1998, že takrat pa so se osredotočili na enostavnost, cenovno ugodnost ter nekatere druge zahteve, npr. višjo odpornost omare proti...

ZDNet - Vibracije trdim diskom škodijo, o tem ni nobenega dvoma. Vemo, da ekstremne vibracije ali veliki pojemki lahko disk poškodujejo, kako pa siceršnji neletalni tresljaji in hrup vplivajo na diske, ni bilo natančno raziskano. ZDNet poroča o raziskavi, ki kaže, da je njihov vpliv znaten, trpi pa predvsem hitrost.

Merili so namreč hitrost diskov v podatkovnih centrih, ki so bili v posebnem nosilcu iz ogljikovih vlaken, ki je dušil vibracije. V primerjavi z diski v klasični konfiguraciji so bili tihi diski od 56 do 246 odstotkov hitrejši pri naključnem branju in 34 do 88 odstotkov hitrejši pri naključnem pisanju. Razumljivo pri zaporednem branju ali pisanju bistvenih razlik ni bilo. Raziskava je zgolj uvodni korak v to smer, a kaže na...

bit-tech.net - S ceno prek 600 € Corsairjev P256 zagotovo ni poceni, a je po drugi strani le nekaj dražji od Intelovega 160 gigabajtneža. 256 GB kapacitete sestavlja kar 32 8 gigabajtnih flash čipov, ki so pricinjeni dvonadstropno, od katerih jih je na eni strani PCBja 20, na drugi pa ob krmilniku dodatnih 12. Prav krmilnik ga naredi zanimivega, saj ne uporablja drage rešitve (kot si je pot začrtal Intel) oz. JMicron čipa, kakor je pogosto pri cenejših pogonih. Skrivnost (za kapaciteto ugodne) cene in visokih zmogljivosti, ki jih premore kljub uproabi MLC čipov, se skriva v ARM procesorju, ki skrbi za pravilen pretok oz. hrambo podatkov, na pomoč pa mu priskoči 256 MB...

Microsoft - SSD-ji oziroma flash diski so revolucija, ki jo marsikdo najteže pričakuje in vanje polaga velike upe. Splošno prepričanje je, da bo nova vrsta trajnega pomnilnika v računalnikih občutno pospešila vsakdanja opravila, saj ne bo več treba čakati počasnega trdega diska, da mukoma dostavi ali zapiše podatke. Kot po navadi je tehnologija brez ustrezne programske podpore neuporabna, zato se je SSD-jem in njihovim zahtevam v prihajajočem Windows 7 posebej posvetil tudi Microsoft.

Na MSDN blogu najdemo zanimiv prispevek, ki točno popiše, kaj so ukrenili, da bi prednosti SSD-jev čim bolje udejanjili. Cilj je bil izdelati sistem, ki bo ob prisotnosti SSD-ja preklopil v drugačen način delovanja, ne da bi uporabnik moral o tem kaj vedeti. Pri naključnem branju je nova generacija absolutno nenadkriljiva, saj ga izvaja do 100-krat hitreje od klasičnih diskov, pa tudi pri zaporednem branju so še vedno hitrejši od povprečnih diskov s 7200 obrati. Pri pisanju se stvari zapletejo. Zaporedno pisanje...

The Register - Medtem ko še vedno čakamo na večji razmah in posledično nižje cene diskov s tehnologijo SSD, od katerih se nadejamo višjih hitrosti prenosov in predvsem nižjih dostopnih časov, manj gretja, tišjega delovanja in manj okvar spričo odsotnosti vrtečih se delov, pa razvijalci ne počivajo. Na konferenci WinHEC, ki te dni poteka v Los Angelesu, je proizvajalec Sandisk razkril novo tehnologijo z imenom Flash File System. FFS obljublja do 100-krat višje hitrosti pri naključnem branju od danes dosegljivih. Novost bo tudi način zapisovanja, saj fizična lokacija ne bo več sklopljena z logično lokacijo, z čimer bo sistem lahko najučinkoviteje zapisal podatke ne glede na mapo, kamor shranjujemo. Drugi trik bo zmožnost NAND-kanalov, da se obnašajo neodvisno drug od drugega, tretji pa prilagajanje uporabniku, saj bo sistem sam zaznal uporabniške navade in primerno optimiziral zapis za najhitrejši povprečni dostop.

Predstavili pa so še en sistem, in sicer VirtualRPM Metrics. Ta bo omogočal...

X-Bit Labs - Po raziskavi, ki so jo opravili pri Semico Research, sodeč, se je trg pomnilnika v iztekajočem se letu povečal za osem odstotkov, še vedno pa večino (81 %) obvladujejo veliki proizvajalci. Na prvem mestu z 28,6 odstotnim deležem ostaja Samsung, sledijo pa mu Micron, Infineon (oba 17,2) in Hynix (15,9). Ostali proizvajalci pokrivajo manj kot pet odstotkov tržišča. Več o tem.

Yahoo News - Na Yahoo! so objavili pretresljiv prispevek, ki opisuje, kako mobilni telefoni zdravstvenih delavcev pomagajo prenašati nalezljive bolezni. V raziskavi so naključno pregledali osebje zdravstvenega doma in odkrili, da je kar 12% mobilnih telefonov okuženih z bakterijo <i>Acinetobacter baumannii</i>, ki je pogost vir infekcij v bolnišnicah. Rezultati so še posebej zaskrbljujoči, saj je bakterija nagnjena k temu, da razvije odpornost na skoraj vse vrste antibiotikov. Prav tako lahko preživi v suhih prostorih. Smrtnost med pacienti, ki se okužijo z njo, je med 50 in 60 odstotki.

Pred nevarnostjo nas ne obvaruje niti ustrezno umivanje rok, saj je raziskava pokazala, da je bakterija prišla v mobilne telefone tudi med tem, ko so jih uporabljali v zaprtih oddelkih. Sedaj so v tej bolnišnici prepovedali uporabo mobilnih telefonov ter ponovno pričeli uvajati naprave, ki za delovanje ne potrebujejo fizičnega kontakta.