Slo-Tech - Matej Kovačič je tokrat opisal celoten postopek pridobitve pogodb med državo in Microsoftom ter kup dodatnih vprašanj, ki so se med postopkom pojavila.

Objavljamo tudi večino dokumentov, ki smo jih v tem postopku do sedaj pridobili. Kar se je na začetku zdelo kot enostavna zgodba o tem, koliko denarja država letno zmeče v Microsoftove izdelke, se je v postopku pridobivanja podatkov izkazalo za zelo zanimiv sistem porabe denarja, kjer nihče točno ne ve oz. noče vedeti, kam točno naš denar gre.

Izkazalo se je tudi, da je 7 milijonov, kolikor jih za Microsoftove licence vsake tri leta zapravi država, popolnoma nepomemben strošek v primerjavi z vsaj 140 milijoni evrov, ki jih za informatizacijo vsako leto nameni slovenska država.

Objavljamo do sedaj pridobljene podatke.

Slo-Tech - Zaradi velikega povpraševanja po grafu celotne proračunske porabe, ki smo ga bili deležni po objavi info grafike porabe denarja za naložbe v IT v letu 2010, je tokrat Jure pripravil grafe na podlagi sprejetega in objavljenega proračuna za leto 2010.



Zaradi boljše predstave razmerij med posameznimi postavkami so v grafih skupaj združene vse tri bilance (A - bilanca prihodkov in odhodkov, B - bilanca finančnih naložb in C - račun financiranja), kar sicer ni skladno z uradnimi podatki, vendar odlično predstavi, od kje se denar pojavi in kam gre. V bližnji prihodnosti lahko pričakujete še info grafiko porabe denarja po proračunskih porabnikih.

Veselo komentiranje.

Slo-Tech - Konec decembra 2009 so v vladi pripravili Načrt informatizacije za leto 2010, ki je objavljen na spletnih straneh e-uprave.

Celoten proračun znaša okrog 139 milijonov EUR (v vladni Excelovi preglednici je sicer navedena skupna vsota 110 milijonov EUR, vendar so nekatere formule v dokumentu nepravilne, končna skupna vsota v preglednici pa je napačna, saj ne upošteva celic z vejico -- če odpirate preglednico V Excelu, bodite pozorni na regionalne nastavitve).

Jure Čuhalev je na podlagi podatkov pripravil tudi grafični pregled načrtovanih stroškov (tim. treemap), iz katerega je mogoče hitro vizualno razbrati kakšen je finančni razrez po ustanovah in delež postavk znotraj posamezne ustanove. Z odtenki zelene barve so prikazani...

Dnevnik - Kot poročajo na Dnevniku, so državni organi lani in letos za informatizacijo namenili več kot 118 milijonov evrov, od tega je bilo letos za programsko opremo namenjenih več kot 20 milijonov EUR, Ministrstvo za javno upravo pa ne more pojasniti, za kaj je bilo porabljenih ostalih 100 milijonov EUR.

Po poročanju Dnevnika MJU nima podatkov o porabi sredstev za informatizacijo po posameznih organih, razlika med 22 in 118 milijoni EUR pa "nastane zato, ker je za potrebe informatizacije državnih organov potrebno še marsikaj drugega, kot samo nakup in vzdrževanje licenc ter usposabljanje in izobraževanje".

Prav tako na MJU niso želeli razkriti koliko denarja država nameni podjetjem IBM, Microsoft in Oracle, saj naj bi bili ti podatki poslovna skrivnost.

So pa uspeli izvedeti, da je vrednost dveletne pogodbe z IBM 4.452.400 EUR, država pa je za 360.000 EUR kupila tudi protivirusno programje za približno 40.000 računalnikov ter 800 datotečnih in aplikacijskih strežnikov državne uprave.

...

Slo-Tech - Ministrstvo za javno upravo je 28. septembra 2009 na spletnih straneh objavilo dva predloga letnih načrtov pridobivanja stvarnega premoženja države (za leti 2010 in 2011). Del načrta je tudi načrt informatizacije, ki vsebuje predlog odhodkov proračuna za nakupe iz področja informacijske tehnologije.

Proračun za IT za leto 2010 predvideva 135.217.041,03 EUR odhodkov, za leto 2011 pa 117.473.669,37 EUR odhodkov. Že hiter pregled pokaže, da gre za precej zanimivo branje, da pa bi bila slika stroškov bolj jasna, smo podatke statistično analizirali in pripravili nekaj sumarnih prikazov.

Za vzdrževanje licenc bomo v dveh letih davkoplačevalci odšteli 47,5 milijona...

Slo-Tech - Mar se kdo še spominja davnega leta 2005? Kaj pa leta 2002? Obakrat so se v naši vladi spraševali koliko bi jih stal prehod na OpenOffice.org. Najprej so naredili precej podrobno študijo na to temo za obdobje treh let. Ugotovili so, da bi jih takrat obnova Microsoftovih licenc in uporaba MS Office stala približno 6.7 milijarde tolarjev (27 milijone evrov). Ako bi uporabili OpenOffice.org bi jih vse skupaj stalo 7.2 milijarde tolarjev (30 milijonov evrov). Po zdravi kmečki pameti se je vlada odločila za uporabo Microsoftovega izdelka.

Čas je tekel naprej in prišlo je leto 2005 ter iztek pogodbe med Microsoftom in vlado. Sedaj je bilo potrebno ponovno ugotoviti ali se tale špas z Microsoftom še vedno izplača. Naredili so revidirano študijo! V revidirani študiji za obdobje treh let so ugotovili, da bi jih prehod na OpenOffice.org stal 7.5 milijarde tolarjev (31 milijonov evrov), če pa ostanejo na MS Office bo pa vse skupaj stalo pičlih 7.02 milijarde tolarjev (29 milijonov evrov)....