BBC - Znak ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI), ki ga Slovenci še največkrat vidimo v filmih, je na spletu objavljen marsikod, a ena objava gre FBI-ju še pošteno v nos. Le tako si lahko razložimo, zakaj so poslali sanfranciški pisarni Wikipedije pismo, v katerem jih pozivajo, naj znak umaknejo s svoje strani. V zahtevku utemeljujejo, da je posest teh insignij ali kakršnekoli barvne imitacije kazniva, zato so lahko posestniki kaznovani z globo ali zaporno kaznijo. Posnetek na Wikipediji, ki omogoča reprodukcijo vse do ločljivosti 2000 x 2060 pikslov, je po mnenju FBI-ja še...

Guardian - Spletna skupnost Wikimedia Foundation, ki skrbi tudi za priljubljeno enciklopedijo Wikipedijo, je zaradi svoje neprofitne narave odvisna od donacij. Vsako leto tako organizirajo veliko akcijo, ko obiskovalce na pasicah na vrhu strani prosijo za kakršnekoli donacije. Poleg podpore uporabnikov jim na pomoč z večjimi zneski priskočijo tudi druge organizacije in podjetja. Google je ta teden prvikrat v zgodovini pomagal Wikipediji, in sicer ji je namenil velikodušna dva milijona dolarjev.

Googlov ustanovitelj Sergey Brin je ob tem dejal, da je Wikipedija eden izmed največjih triumfov interneta. S svojo ogromno zbirko informacij je nepogrešljiv vir za vsakega deskarja na spletu.

Kljub temu še vedno večino prispevkov darujejo navadni uporabniki. Ti so v zadnji akciji, ki se je zaključila januarja, skupno zbrali kar osem milijonov dolarjev, kar je tri četrtine načrtovanih prihodkov za to fiskalno leto.

Gre za lepo gesto in ne nepričakovano, saj Google redno podpira projekte, ki pomagajo...

CNet - Microsoft je javnosti predstavil testno verzijo projekta EntityCube, ki se zgleduje po Wikipediji. V kocki bodo poskušali zbrati biografske podatke o vseh, ki se pojavljajo na spletu. Torej bodo že objavljen material, ki je raztresen po milijonu strani, zbrali na enem mestu. Nato se bo s to zbirko podatkov dalo početi marsikaj zanimivega, na primer narisati bo moč kakšen graf socialne povezanosti in poznanstev, avtomatsko sortirati ljudi po poljubnih kriterijih in podobno.

Microsoft poudarja, da se EntityCube razlikuje od preprostega brskalnika. Tudi slednji sicer lahko najde želene informacije o osebah, a morajo ljudje nato sami preklikati mnogo strani in izluščiti bistvo. Microsoft bo to storil za vas na enem mestu, za razliko od Wikipedije pa se bo omejil pretežno na ljudi.

Slashdot - V Nemčiji se zgodil zanimiv primer, ki nazorno kaže, kako nevarno se je zanašati izključno na Wikipedijo pri iskanju informacij. Nemčija je 10. februarja dobila novega ministra za gospodarstvo, ki ima spričo plemiškega porekla strašno dolgo ime: Karl Theodor Maria Nikolaus Johann Jacob Philipp Franz Joseph Sylvester Freiherr von und zu Guttenberg. Že ko so se pojavile prve govorice o imenovanju za ministra, je neki šaljivec na Wikipediji članek malo popravil, in sicer je ministru dodal še izmišljeno ime Wilhelm, tako da se je njegovo ime glasilo Karl Theodor Maria Nikolaus Johann Jacob Philipp Wilhelm Franz Joseph Sylvester Freiherr von und zu Guttenberg.

Nemški tisk, ki je nato poročal o možakarju, je ime prebral v Wikipediji in kmalu se je napačno ime znašlo v Spieglu, Bildu, TAZ-u, Süddeutsche Zeitungu in še kje. Medtem so napako na Wikipediji odkrili in zahtevali dokaz o resničnem imenu v kredibilnem viru, ki so ga našli nikjer drugje kot v Spieglu, ki ga prej prepisal iz...

smh.com.au - Standardna Encyclopaedia Britannica, kjer prispevke za razliko od Wikipedije pišejo usposobljeni ljudje in jih pred izdajo pregleduje uredniški odbor, se je odločila uvesti wikipedijski model za svojo spletno verzijo. Tako bo odslej vsem bralcem omogočeno dopolnjevanje in popravljanje člankov na spletu, je v intervjuju dejal šef Jorge Cauz. Razlika v primerjavi s konkurentko pa ostaja stroga moderiranost, saj bo moral nove prispevke urednik potrditi, šele nato se bodo smeli pojaviti na strani, res dobri pa si bodo utrli pot v knjižno izdajo, ki izhaja vsako drugo leto. Poleg tega bo Britannica uvedla še posebno registracijo, kjer se bodo morali ljudje izkazati s pravim imenom in naslovom, da bodo nato lahko dodajali svojo vsebino, ki bo prikazana poleg avtoriziranih člankov.

Cauz je intervju izkoristil tudi zato, da je nekoliko ošvrknil Google. Po njegovem mnenju bi se moral Googlov izvršni direktor močno zamisliti nad dejstvom, da za množico terminov Google kot prvi zadetek vrne...

Slashdot - Izteklo se leto 2006 je bilo še eno leto rekordov za Wikipedijo, poročajo pri Advertising Age. Število obiskovalcev se je več kot podvojilo, tako da je samo novembra enciklopedijo obiskalo 37,8 milijona ljudi, kar je bistveno več od klasičnih Britannice in Columbie. Kar se tiče citatov, je bila Wikipedija še uspešnejša, saj so njene strani citirali 29.000-krat, kar je za 54 % več kot leta 2005. Najpogosteje v blogih citirani Wikipedijin članek govori o Webu 2.0, sledijo pa mu preminuli Steve Irwin, floridski škandal Mark Foley in pogruntavščina, ki je spletne uporabnike leta 2006 naravnost obnorela, blog. Za več kot 200 odstotkov se je povečala tudi raba fraz "Wikipedija pravi", "po Wikipediji" in podobnih, kar kaže na vse večjo kredibilnost projekta kljub občasnim spodrsljajem. Več o tem na Slashdotu.

We make money not art - Za vse tiste, ki bi ob izdelavi varnostne kopije želeli tudi dejanski fizični prikaz koliko si ti podatki prenešeni je umetnik Oren Horev pripravil inSync inSync trdi disk (video-posnetek) v obliki kocke. Ob kopiranju podatkov se kocka obrača dokler niso podatki popolnoma prenešeni. Novo sinhronizacijo seveda sprožite tako, da kocko ponovno zavrtite. Prispevek je žal bolj skop v tehničnih podrobnostih ampak bo zagotovo dal kakšno zanimivo idejo našim modifikatorjem.

Yahoo News - Jimmy Wales, ustanovitelj največje proste spletne enciklopedija Wikipedija, je v ponedeljek dejal, da razmišlja o papirnati izdaji Wikipedije. Za zdaj je dosegljiva le prek interneta, kar je po njegovem mnenju ovira za dosego cilja proste dostopnosti znanja po celem svetu, ne le tistem koščku s hitrimi internetnimi povezavimi. Tako lahko od sredine prihodnjega leta dalje pričakujemo prvo tiskano izdajo Wikipedije, prav tako pa tudi verzije na CD-jih in DVD-jih, namenjene deželam v razvoju.

Wales je razmišljal tudi o spletnem vandalizmu, težavi, ki prizadene vse spletne strani, kjer uporabniki lahko prosto spreminjajo ali dodajajo vsebine. Kritični članki v Wikipediji so predvsem tisti, ki obravnavajo aktualno problematiko ali kontroverzne teme, naprimer iraško ali vietnamsko vojno, religijo itn. ( Primer vandalizma v članku o vietnamski vojni.) Takšne izpade sicer skrbniki relativno hitro popravijo, a so kljub temu moteči. Jimmy Wales je dejal, da Wikipedija razvija novo...