Slo-Tech - Univerza Rice v sodelovanju z ameriško vojaško agencijo DARPA vodi projekt Plinij, ki si postavlja zelo smel cilj poenostavitve programiranja. Glavna premisa je pisanje čedalje bolj kompleksne programske kode, ki ga ljudje še vedno opravljajo ročno vrstico po vrstico. Projekt, ki se imenuje po rimskem zgodovinarju, poteka v okviru širšega programa MUSE.

Zamisel je preprosta, a se zdi za današnje čase skorajda znanstvena fantastika. Ker je na svetu prosto dostopnih na milijarde vrstic programske kode, je nesmiselno enake probleme reševati vedno znova in znova. Projekt, ki bo težek 11 milijonov dolarjev, opisujejo kot funkciji samodokončanja in preverjanja sintakse (autocomplete in spell-check) za programiranje. Programer napiše nekaj...

PC World - Telltale games, razvijalski studio, ki stoji za oživitvami klasičnih iger iz serije Sam and Max in Monkey Island, svoje stvaritve seli tudi na Applov OS X. Uporabniki Macov že lahko za $9 kupijo posamezne dele igre Tales of Monkey Island oz. prihranijo 10 dolarjev, če za $35 kupijo vseh pet delov naenkrat. Še več, kupci različic za operacijski sistem Windows, različice za OS X dobijo kar brezplačno. Skupaj z izidom Tales of Monkey Island so zagnali tudi reklamno kampanjo, poimenovano Revolution: Gaming for the Rest of Us. V sklopu kampanje lahko obiskovalci spletne strani Telltale games glasujejo, katera izmed njihovih treh iger naj bi bila na OS X prenesena naslednja. Na izbiro je druga prenovljena klasika Sam and Max, igra o plastelinastih angleških junakih...

bit-tech.net - Lucasartsova odločitev oživitve slavne serije Monkey Island, ki se je začela z modernizacijo (zgolj grafično) prve igre, The Secret of Monkey Island, je botrovala odkritju dodatne vsebine v izvorni kodi. Vodja predelave, Adam Bormann, je vrstico za vrstico pregledoval staro kodo ter ob njej odkrival delovanje pogona SCUMM in ugotavljal, kako vključiti sistem nasvetov. Navdušen je bil nad načinom programiranja, saj je prvotna ekipa pod vodstvom Rona Gilberta in Tima Schaferja obdržala celotno izvorno kodo, ki je bila kadarkoli napisana, poleg vseh komentarjev, ki so do potankosti opisovali namen in delovanje posameznih delov kode. V primeru popravljanja hrošča so spisali nov del kode,...

Schneier.com - Če ste bili do sedaj mnenja, da je v praksi nemogoče napisati kopleksnejši program, ki ne bi vseboval programskih hroščev, je skupina zbrana okrog profesorja Gernota Heiserja iz avstralske University of New South Wales dokazala nasprotno. Uspeli so namreč potolči prav vse programske hrošče v operacijskem sistemu in to tudi dokazati.

Njihov operacijski sitem je tako 100-odstotno varen pred napakami in sesutji. Žal pa ne gre za kakšen popularen operacijski sistem, pač pa za operacijski sistem seL4 microkernel.

Operacijski sistem vsebuje 7500 vrstic kode, pregled, ki ga je opravljalo šest ljudi, pa je trajal več kot pet let. V povprečju je tako en človek na leto pregledal 250 vrstic.

Po mnenju Heiserja ima povprečen program približno 10 hroščev na 1000 vrstic kode, pri zelo skrbno napisanih programih pa je število hroščev mogoče zmanjšati na 1 do 3. Glede na to, da imata operacijska sistema Linux in Windows okrog 50 milijonov vrstic kode, bi njun pregled zahteval vsaj 200.000...

bit-tech.net - Oboževalci iger, osnovanih na Scumm pogonu oz. oboževalci franšize Monkey Island, veselite se, saj se opice vračajo! Za Xbox 360 in PC bo izšla The Secret of Monkey Island: Special Edition, ki bo modernizacija prvotne izdaje igre, vključevala pa bo seveda popolnoma novo grafiko ter na novo posneto glasbo ter govorne sekvence. Slednjo Lucasarts razvija interno, a so se za popolnoma nov del, ironično, povezali z razvijalskim studiom Telltale Games, ki je nastal z odcepom razvijalcev Sam and Max od Lucasartsa, po tem ko so navidezno zavrgli to prav tako zanimivo franšizo.

Podobno kot reinkarnacija Sam and Max bo tudi nov opičjo otok, poimenovan Tales of Monkey Island, izhajal v seriji, v kateri bo vsaj 5 delov. Zgodbe, ki prihajajo za PC...

OSNews - V zadnjem obdobju smo večkrat bili priča raznim kampanjam, kako "preluknjani" naj bi pravzaprav bili odprtokodni programi. Pri Coverityju so se zato odločili za metodo, ki daje otipljivejše in s številkami podkrepljene rezultate. V sodelovanju s Stanfordsko univerzo so tako napisali programje, ki v izvorni kodi izvede statično analizo možnih hroščev (npr. spominski izpusti, prekoračitve, napake pri kazalcih, uporaba že "osvobojenega" dinamično zaseženega pomnilnika in druge možne ranljivosti).

Skozi to sito so spustili 32 odprtokodnih izdelkov in našteli v povprečju 0,43 hrošča na 1000 vrstic kode. Še bolje od tega povprečja so jo odnesli najpopularnejši izdelki. V 3 milijonih vrstic Linuxovega jedra naj bi tako odkrili po enega žužka le na vsakih 3000 vrstic, pri Apachu pa le v vsaki 4000. vrstici. Razlog za zadovoljstvo imate lahko tudi spletni mojstri, ki prisegate na navezo LAMP, kjer so v povprečju odkrili 0,29 napak/kilovrstico. Najslabše jo je odnesla AMANDA (pripomoček za...

The inquirer - Microsoft nenehno doživlja kritike zaradi hroščev in varnostnih lukenj v Windowsih, ob vsakem bolj odmevnem virusu kot gobe po dežju rastejo članki, ki vso stvar analizirajo in kritizirajo Microsoft. Le redko pa se podobne stvari dogajajo drugim operacijskim sistemom. Stvar je seveda logična, dosti manj uporabnikov za vsakodnevno delo uporablja Linux, Mac OS in podobne sisteme, zato je ob morebitnih varnostnih napakah v kodi oškodovanih dosti manj ljudi, obenem pa ožja cilja publika tudi manj privlači crackerje, ki želijo čimvečjo medijsko pozornost.

The Inquirer pa je na stvar pogledal z malo drugačne perspektive. Če lahko Microsoftu očitamo hroščatost, mu moramo pa vsaj priznati prizadevnost, saj se Billovi programerji dosti ukvarjajo s popravki in izboljšano varnostjo (trenutno je to Service Pack 2, v pripravi pa je tudi dosti tehnologij za prihajajoči Longhorn).

Kako pa je na drugi strani? Apple je pred kratkim izdal večji popravek za OS X, ki odpravlja kar nekaj kritičnih...

Mozillazine - Na včerajšnji dan (torej to ni prvoaprilska šala [:D]) je minilo natanko 5 let, odkar je podjetje Netscape naredilo pogumen korak -- izdalo izvorno kodo svojega Communicatorja. 31. marca 1998 ob 10.00 po pacifiškem času so na skupnost mozilla.org poslali zgodnjo razvojno različico Communicatorja 5.0. Izvirna novica in komentarji.

Skoraj točno po petih letih, včeraj ob 13:11 po pacifiškem času, pa se je na Bugzilli -- hroščetrebnem sistemu skupnosti mozilla.org -- pojavil hrošč z zaporedno številko 200.000! Srečni pošiljatelj je Chris Hofmann. Ta številka pa še zdaleč ne pomeni, da je Mozilla na gosto posejana s hrošči, saj se odpravljeni hrošči ne odstranjujejo iz seznama, med njimi so tudi zahteve po izboljšavah, veliko hroščev je podvojenih ... Izvirna novica in komentarji.