Slo-Tech - Omejitve izvoza nekaterih ključnih elementov za izdelavo moderne elektronike, ki jih je uvedla Kitajska, niso le brezzobi tigri. V minulem mesecu Kitajska ni izvažala germanija in galija. Julija letos je izvoz germanija iz Kitajske znašal 8,6 metrične tone, kar je bilo dvakrat več kot junija - kupci so v pričakovanju omejitev hitro kopičili zaloge. Avgusta izvoza ni bilo. Podobno velja za galij, ki ga je Kitajska julija izvozila 5,1 tone, avgusta pa nič.

Spomnimo, da je Kitajska julija letos napovedala uveljavitev izvoznih omejitev na šest vrst germanija in osem vrst galija. Izvozniki morajo za vsako stranko dobiti izvozno licenco, če je tehnologijo oziroma izdelke možno uporabljati tudi v vojaške namene. Za čipe to vsekakor velja. Odobritev izvoznih licenc traja 45 dni, pravijo proizvajalci in trgovci z germanijem, zato avgusta izvoza še ni moglo biti - dovoljenja še čakajo.

Pred uvedbo omejitev je bila Kitajska največji izvoznik galija in germanija. Na svetovnem trgu je imela...

IEEE Spectrum - Nizozemski raziskovalci so naposled uspeli napraviti zlitino silicija in germanija, ki seva svetlobo. To odpira vrata do silicijevih laserskih diod za optične povezave, ki bi jih bilo mogoče zgraditi med samim nastankom procesorjev.

Medtem ko se gigantske količine podatkov po internetu prevažajo po optičnih vlaknih, pa v samih računalniških čipih ničle in enice če vedno potujejo po bakrenih žičkah. In to kljub temu, da je takšen način počasnejši in energijsko potratnejši od svetlobnega. Razlog je v temeljnih značilnostih polprevodniškega silicija, na katerem slonijo integrirana vezja. Po eni strani je ta material poceni in ga je mogoče enostavno obdelovati. Po drugi pa spada med tako imenovane polprevodnike z indirektno energijsko vrzeljo. Njegov prepovedani pas v energijskih stanjih, ki ga mora elektron prečiti, da pride iz valenčnega v prevodni pas, skriva dodatne kaprice: najnižja energijska vrednost prevodnega pasu je zamaknjena glede na najvišjo vrednost valenčnega....

Nature - Podatki se v računalništvu trenutno prenašajo na dva načina. Sorazmerno visoke hitrosti med komponentami dosegamo z bakrenimi povezavami, po katerih potujejo elektroni. To je preizkušen, delujoč in doslej tudi edini možen način, ki pa ni najhitrejši in predvsem ni varčen. Ne porabi namreč malo energije, ki se v končni fazi vedno pretvori v toploto, prav tako pa hitrosti z naraščajočo razdaljo hitro padajo. Na drugi strani imamo optične povezave med kontinenti, po katerih podatki v obliki svetlobe z minimalnimi izgubami s svetlobno hitrostjo potujejo stotine kilometrov. Raziskovalci z MIT-a, Berkeleyja in iz IBM-a so sedaj pokazali, kako lahko pristopa združimo. Z drugimi besedami: izdelali so delujoč čip, ki za komunikacijo uporablja...

IBM - Raziskovalcem iz IBM-a je uspelo doseči pomemben preboj v razvoju tranzistorjev, ki odpira možnost zamenjave silicija z ogljikovimi nanocevkami, kar bo omogočilo nadaljnji miniaturizacijo in pospešitev čipov. Dosežek so danes objavili v prestižni znanstveni reviji Science, kar priča o odmevnosti odkritja.

Pri zmanjševanju litografije postajajo čedalje pomembnejši kvantni efekti, zaradi katerih se tranzistorji vedejo vedno manj kot tranzistorji. V klasičnih tranzistorjih se pojavi problem uhajanja elektronov iz vrat v kanal, ki mora biti čim manjše. Ogljikove nanocevke so privlačna alternativa za silicij, a imajo svoje pomanjkljivosti. Ena izmed njih je naraščajoča upornost pri miniaturizaciji kovinski kontaktov. Da bi lahko...

Slo-Tech - IBM je v sodelovanju z GlobalFoundries, Samsungom in newyorško univerzo SUNY izdelal prvi delujoč čip v 7-nm tehnologiji. Izdelali so ga v raziskovalni tovarni v newyorškem Albanyju, kjer delajo s 300-mm rezinami. Trenutno so komercialno dostopni čipi, ki so zgrajeni v 14-nm tehnologiji, zelo blizu pa je tudi 10-nm, ki je po mnenju proizvajalcev skrajni domet trenutne tehnologije. Za 7 nm je bilo treba uporabiti nekaj trikov, ki nove čipe razlikujejo od trenutnih FinFET-ov. Pri tem velja že takoj na začetku zapisati, da je do komercialne rabe 7-nm čipov še vsaj dve leti.

Pomembna razlika je material, iz katerega so kanali tranzistorjev. Namesto silicija so uporabili zlitino silicija in germanija, ki ima boljše...

Nature - V novi številki revije Nature znanstveniki z Univerze Harvard s sodelavci v članku Programmable nanowire circuits for nanoprocessors pišejo, da so uspešno sestavili mikročip iz samih nanometrskih delcev.

Medtem ko je moderna elektronika narejena z odtiskovanjem vzorcev na "prazne" polprevodniške čipe, so to pot znanstveniki začeli drugače. Iz germanija so izdelali 10 nanometrov široke vodnike, ki so jih nato nanesli na rezino...

Slashdot - Hitrost procesorja temelji na hitrosti, pri kateri se lahko tranzistorji prižigajo in ugašajo ter hitrostjo toka, ki lahko teče skoznje. Do sedaj so problem reševali z zmanjševanjem, vendar izgleda kakor, da se počasi približujejo meji, do katere lahko vodijo razvoj vedno manjših tehnologij.

Sedaj NewScientist poroča o Intelovi novi "skrivni" tehnologiji strained silicon s katero nameravajo občutno povišati...

Hindustan Times - Tranzistorji so pravkar postali še hitrejši, saj so na univerzi v Illinoisu podrli svoj lastni rekord, ki je do sedaj znašal 509 gigahertzev (GHz). Novi rekord je za 57 GHz višji, torej 566 x 10⁹ nihajev (sprememb stanja) v sekundi.

Običajni tranzistorji so sestavljeni iz germanija in silicija, ti super-hitri, pa iz "indijevega fosfida in indij-galijevega arzenida". Da ne bom ustrelil kakšnega kozla pri prevajanju strokovnih izrazov iz angleščine, bo najbolje, da si (tisti, bolj fizikalno naravnani) sami ogledate, kaj jim to omogoča. Zanimiv je njihov cilj, ki so si ga postavili - izdelati teraherčen (1000 GHz) tranzistor. So že na polovici. [:D]

ZDNet - Po pričakovanjih je IBM danes naznanil tranzistor, ki je do petkrat hitrejši od danes poznanih. Ne gre sicer za najhitrejši tranzistor sploh, vendar uporablja standardne tehnike proizvodnje, kar za druge, hitrejše bratce ne bi mogli trditi. Čip je narejen iz mešanice silicija ter germanija, dosegal pa naj bi hitrosti do 210 GHz. Zanimivo je, da je bil prav germanij prvi polprevodnik uporabljan za čipe, pozneje pa ga je skorajda v celoti nadomestil silicij. A klasika se očitno vrača ... Dodatne informacije in popolna novica na ZDNetu.

Newsfactor - IBM-u je -- najverjetneje -- končno uspelo razvit praktično uporabno tehnologijo varčevanja z energijo, kjer se neuporabljenih delov silicijeve župice pač ne napaja. Tehnologija se imenuje "Power Islands", kar pa pove veliko :]. Klik!

Tweakpc.de - Flip Chip je nova tehnika proizvodnje čipov, in ki bi omogočila proizvodnjo čipov v še manjši obliki kot do sedaj. Samo tehniko bojo predstavili septembra v Stuttgartu. S to tehniko bojo med seboj povezali na pol narejen čip z njegovim vezjem, kar naj bi proizvodnjo poenostavilo in s tem tudi pocenilo. Trenutno se z to tehniko ukvarja 13 podjetij.

več strani - Ibm razvija nov proces sestave in izdelovanja čipov. Njegov oddelek je v petek prikazal nov način produkcije čipov z tako imenovano "strained silicon" (SS) tehniko. Z to tehniko nanesejo na zgornjo stran čipa mešanico silicija in germanija, kar naj bi pripomoglo k povečani zmogljivost samih tranzistorjev. Tehnika je dobila ime po samem efektu, ki se zgodi v tranzistorjih na čipu, ko se na njih nanese plast mešanice silicija in germanija. Z SS tehniko dosežejo, da se poveča razdalja med samimi atomi silicija znotraj čipa. Če smo kaj pri fiziki in kemiji pazili med uro se lahko spomnimo, da med atomi vlada določena sila privlačnosti, ki atome drži skupaj. Z to tehniko pa poskrbijo, da ta sila pojenja in da se atomi med samo poravnajo, kar ima za posledico, da sam krogotok elektrike ,ki potuje po čipu ni več toliko oviran, kar zmanjša tudi potrebo po energiji tranzistorjev. Sama upornost se zmanjša in hitrost toka se tako poveča do 70%, kar vodi k do 35% povečani hitrosti samega čipa....