Slo-Tech - Izšla je nova verzija standarda Unicode, ki se uporablja za enoten zapis znakov vseh jezikov na svetu. Verzija 8.0.0 prinaša 7.716 novih znakov, ki dopolnjujejo zlasti kitajski, japonski in korejski sistem zapisa. Druge novosti so še dodatni mali znaki za pisavo Cherokeejev ter posamezne dopolnitve afriških pisav. Nenazadnje so dodali tudi 41 novih smeškov.

Unicode je standard, ki vsakemu znaku pripiše enolično številko. Dejansko kodiranje je različno, daleč najpogosteje pa se uporablja de facto standard UTF-8, ki je zamenjal ASCII in razne stare omejene standarde, npr. CP852 ali Windows-1250. UTF-8 kodira znake tako, da je dolžina znaka od 1 do 4 bajtov, odvisno od pozicije znaka v kodni tabeli. To je bilo nujno za zagotavljanje...

Slo-Tech - Norveška javna uprava se je v začetku meseca obvezala, da bo od 1. januarja 2012 za komuniciranje z državljani in podjetji preko spleta uporabljala le odprte standarde.

Za video bodo tako uporabljali Theora/Vorbis/Ogg ali H.264/AAC/MP4, za avdio Vorbis/Ogg, MP3 ali FLAC/Ogg, za slike pa JPEG ali PNG. Za izmenjavo dokumentov pa bodo uporabljali PDF ali ODF ter UTF-8 kodni nabor znakov.

Izjeme bodo mogoče samo v posebnih primerih, upamo pa, da bo norveška javna uprava uporabljala predvsem odprtokodne standarde, ki jih ne bremenijo patentne grožnje.

O novici poročajo tudi na COKS.

Slovenija pa (o uvedbi odprtih standardov zaenkrat še) ne razmišlja...

Ars Technica - Red Hat je objavil rezulate študije (PDF), ki so jo lani izvedli v sodelovanju z Georgia Tech, in je merila aktivnost odprte kode v posameznih državah po svetu. Upoštevali so razširjenost odprte kode v javni upravi, vladni angažma in raziskovalno politiko, število lastnikov certifikatov RHCE, število registriranih uporabnikov Linuxa, obseg diskusije o odprtokodnih temah v javnih občilih in Linuxovo podporo za uradni jezik države. Na ta način so poskušali države kvantificirati in vsaki dodeliti skupni indeks aktivnosti odprte kode, poleg tega pa še delni indeks za javno upravo in industrijo.

Na prvo mesto se je uvrstila Francija,...

Slo-Tech - Pred časom so trije poslanci Državnega zbora RS, Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič na vlado poslali pobudo v zvezi s prehodom na odprtokodne rešitve. Vlada je pobudo obravnavala na 19. redni seji in na predlog Ministrstva za javno upravo sklenila naslednje.

1. Glede uporabe odprtokodnih brskalnikov so na vladi mnenja, da prihranka tu ne more biti, saj je Microsoft Internet Explorer brezplačen, "uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij". O težavah, ki jih razvijalcem spletnih strani povzroča Internet Explorer vlada seveda ne ve nič, ravno tako pa tudi ne o varnostnih problemih, ki so jim izpostavljeni uporabniki Internet Explorerja med obiskovanjem spletnih strani. Seveda posledično vlada tudi nič ne ve o stroških, ki nastajajo v zvezi s temi težavami. Pozablja se tudi, da je Firefox v Sloveniji že najbolj razširjen brskalnik.

2. Glede OpenOffice.org so na Ministrstvu za javno upravo izjavili, da ne nasprotujejo uporabi...

BBC - Britanska vlada je napovedala, da bo pospešila prehod na odprtokodno programje v javni upravi. Tom Watson, minister za informacijsko družbo (minister for digital engagement), je dejal, da bodo odprti kodi dali povsem enako startno pozicijo, kot jo ima zaprta, za njeno uporabo pa se bodo odločili v tistih primerih, ko bo ponudila več ali enako za svoj denar. Poudaril je, da je izjemno pomembno, da se javne ustanove ne zaklenejo v lastniško programje (vendor lock-in), in da ima odprta kodo veliko prednost, saj jo je moč spreminjati in prilagajati brez licenčnih omejitev.

Simon Phipps iz Suna pozdravlja odločitev in dodaja, da zapravljamo ogromne količine denarja za licence in obljube, namesto da bi zahtevali pravo vrednost. Nekateri viri ocenjujejo, da bi lahko Britanci s popolnim prehodom na odprto kodo prištedili do 600 milijonov funtov letno. Tudi v Ingresu, ki nudi podporo za odprto kodo (in si tako obeta kakšen funt več), sprejemajo napovedi z velikimi upi.

In kaj točno...

The inquirer - Kot poroča The Inquirer se je norveška vlada odločila, da morajo biti vsi javni dokumenti, ki jih sproducira državna uprava shranjeni v odprtih formatih.

To pomeni HTML, PDF (različica 1.4 ali kasnejša) ali ODF (Open Document Format), ki ga med drugim uporablja tudi OpenOffice.

Ministrica Heidi Grande Røys, ki vodi ministrstvo za javno upravo in reforme je izjavila, da bo vladna odločitev izboljšala tekmovanje med ponudniki pisarniških aplikacij ter da se s to odločitvijo časi, ko so bili dokumenti javne uprave dostopni le v MS Word formatu bližajo koncu.

Podnaslov članka v The Inquirerju se glasi: "Microsoft Word prepovedan v javnosti".

Slo-Tech - V Uradnem listu RS 75/2005 z dne 9. 8. 2005 je bil objavljen Pravilnik o izvrševanju uredbe o upravnem poslovanju, ki v 14. členu določa tehnološke zahteve za sprejem elektronske pošte. Drugače povedano: državni organ mora sprejeti elektronsko pošto državljana, če le-ta ustreza zahtevam v 14. členu. V nasprotnem primeru - če elektronska pošta državljana ne ustreza tehničnim zahtevam - pa pač ne.

In kakšne so te zahteve?

14. člen pravi takole: "Pošta, ki jo organ prejeme v elektronski obliki, je skladna s tehnološkimi zahtevami, če je posredovana v enem od naslednjih formatov:
- Formati produktov Microsoft Office (različica "Office 2000" ali starejša): MS Word (.doc); MS Excel (.xls); MS PowerPoint (.ppt);
– Tekstni formati: ASCII, 8bit (.txt, .asc, .dat,...); RTF (.rtf); XML (.xml) (vsebina določena s posamezno aplikacijo);
– Grafični formati: Adobe Acrobat, različica 6.0 ali starejša (.pdf); JPEG (.jpg, .jpeg); GIF (.gif,); TIFF (. tif, .tiff):
– Ostalo: stisnjene datoteke...

Slo-Tech - Včeraj je norveški minister za razvoj Morten Andreas Meyer oznanil, da zaprti formati ne bodo več sprejemljivi v komunikaciji med norveško vlado in državljani.

Dejal je še, da bodo morali vsi v javnem sektorju do konca naslednjega leta imeti izdelan načrt za uporabo odprtokodnih programov in odprtih standardov. Čeprav redmonskega velikana ni izrecno omenjal, je vsekakor jasno, da ga je imel v mislih.

Če bo to obveljalo, bo to prineslo ogromne stroške nekaterim organiziacijam in podjetjem, kot sta na primer Norwegian Broadcasting Corporation (NRK) in TV2, ki oddajata pretežno v Microsoft Media formatu.

Morda bomo kmalu izvedeli, ali je to le modna muha, sovraštvo do Microsofta ali le želja po temu, da bi se Norveška odlepila od ostalih držav in poslej komunicirala le sama s seboj?

Prav zanimivo bi bilo videti, koliko debelejša je sedaj denarnica norveškega ministra

Slashdot - Spet ena huda. Podjetje Thompson, ki v ZDA drži nekaj patentov nad mp3 formatom (oziroma enkodiranjem mp3), se je odločilo, da bo začelo pobirati pristojbine za streamanje mp3jev preko interneta in sicer v vrednosti 2% od vseh zaslužkov na račun streamanja, začenjši z najmanj 2000 USD. Zabavno ne? Verjetno se lahko nekomercialne radijske postaje kar poslovijo od net radia.
No, v bistvu ni čisto tako. Takšna politika je samo še en razlog za uporabo odprtih kodekov kot je Vorbis. Stvar je enako učinkovita kompresija kot mp3, ni obložena s patenti in je kompletno open source. Obstajajo plugini za praktično vse OSje in playerje pod soncem. No, očitno bomo videli vedno več datotek s končnico .ogg. Tudi Icecast 2.0 bo stvar podpiral. Zaenkrat sem zripal par CDjev v format .ogg in moram rečt, da stvar dela brez problema..