Jan Wildeboer - S pomočjo Nokiinega foruma je Jan Wildeboer, po lastnih besedah evangelist odprte kode, sicer pa zaposlen pri Red Hatu, odkril izredno zanimivo točko v Microsoftovem sporazumu o uporabi Windows Marketplacea (ter razvoja za iger za Xbox), ki ga sprejmejo vsi razvijalci aplikacij za Windows Phone 7. Točka E govori, da niti del aplikacije, dokumentacije oz. drugih delov (npr. knjižnice) ne smejo biti del t.i. Excluded Licence oz. ločene licence. V točki višje v sporazumu je ta ločena licenca razjasnjena, gre pa za vso programsko opremo, ki se distributira le v obliki izvorne kode, je s temi licencami licencirana prav z...

Slo-Tech - Kot kaže se odpirajo tudi oblaki, oziroma tehnologija, na kateri je oblake mogoče zgraditi. Prejšnji mesec so namreč razvijalci objavili različico 1.0 distribuiranega datotečnega sistema XtreemFS.

Datotečni sistem, katerega razvoj je financirala EU, omogoča distribuirano upravljanje s podatki v omrežju (npr. oblaku) ter enostavnejši dostop do lokalnih datotek preko interneta. Datotečni sistem omogoča RAID 0 preko različnih računalnikov in podvojevanje (replikacijo) datotek preko omrežja. Omogoča tudi šifriranje podatkov ter kontrolo dostopa. Sistem je optimiziran za uporabo preko počasnih in ne povsem zanesljivih internetnih povezav.

Programska koda je izdana pod odprtokodno licenco GPL 2, teče pa v uporabniškem prostoru (ang. user space). Strežniški del sistema teče pod Linuxom ali Solarisom (razvijalci so pripravili tudi posebno Linux distribucijo XtreemOS) odjemalec pa je na voljo za Linux in Windows, podpora za Mac OS pa je v pripravi.

Slo-Tech - Znanstveniki iz Državnega Laboratorija v Sandii (Livermore, ZDA) so na svojem superračunalniku hkrati zagnali več kot milijon Linux kernelov s pomočjo virtualizacije. Cilj je razumeti delovanje botnetov in okuženih računalnikov, ki se povežejo v omrežje in katerih številke prav tako segajo v milijone. Analiza le-teh je sicer praktično nemogoča, saj so razpršeni po skoraj celem svetu. Imeti tolikšno število efektivnih računalnikov na le enem mestu bo močno olajšalo raziskovanje botnetov in zlobnih omrežij ter pomagalo najti način, kako jih ustaviti,...

TechNet - V zadnjem času prihaja iz programskega giganta iz Redmonda vse več namigov, da želijo zakopati bojno sekiro proti odprtokodni skupnosti.

Že pred časom so napovedali integracijo popularne odprtokodne javascript knjižnice jQuery v VisualStudio, novi spletni iskalnik Bing pa uporablja odprto kodni distribuirani gručni datotečni sistem Hadoop.

Vsekakor je pa presenetljiva njihova zadnja poteza. Včeraj so namreč pod licenco GPLv2 izdali 20.000 vrstic kode. Gre za tri gonilnike, ki optimizirajo delovanje Linuxa na Windows Server 2008 Hyper-V virtualizacijskem strežniku, koda pa naj bi bila vključena v Linux jedro. Ekipa pod vodstvom Sama Ramji bo tudi skrbela za nadaljni razvoj odprtokodnih gonilnikov.

CNET News - BigTable je Googlova rešitev datotečnega sistema na velikih omrežjih, po katerih je znan iskalni gigant (njihov iskalnik namreč teče na ogromno strežnikih, podatki pa se delijo med njimi), uporabljajo pa ga v mnogih projektih, med drugim tudi za YouTube, Google Maps, Google Earth, itd. Microsoft se je datotečnemu sistemu odločil konkurirati, čeprav BigTable načeloma ni dosegljiv izven Googla. Kljub močni propagandi Microsofta proti odprti kodi pred časom so se razvijalci novega iskalnika, Kumo, odločili slednjega močno oreti prav na odprto kodo, med drugim pa odpreti tudi datotečni sistem, ki ga bodo uporabljala omrežja strežnikov. Za potezo so se odločili, ker bi datotečni sistem, ki bo zgrajen na Hadoop Distributed File System, morali razviti v vsakem primeru, z njegovo odprtostjo pa bodo skupnosti ne le dali, temveč morda tudi dobili nazaj s popravki varnostnih lukenj oz. hroščev.

Slo-Tech - Pred časom so trije poslanci Državnega zbora RS, Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič na vlado poslali pobudo v zvezi s prehodom na odprtokodne rešitve. Vlada je pobudo obravnavala na 19. redni seji in na predlog Ministrstva za javno upravo sklenila naslednje.

1. Glede uporabe odprtokodnih brskalnikov so na vladi mnenja, da prihranka tu ne more biti, saj je Microsoft Internet Explorer brezplačen, "uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij". O težavah, ki jih razvijalcem spletnih strani povzroča Internet Explorer vlada seveda ne ve nič, ravno tako pa tudi ne o varnostnih problemih, ki so jim izpostavljeni uporabniki Internet Explorerja med obiskovanjem spletnih strani. Seveda posledično vlada tudi nič ne ve o stroških, ki nastajajo v zvezi s temi težavami. Pozablja se tudi, da je Firefox v Sloveniji že najbolj razširjen brskalnik.

2. Glede OpenOffice.org so na Ministrstvu za javno upravo izjavili, da ne nasprotujejo uporabi...

Slashdot - Po tem, ko je prejšnji teden eden izmed uporabnikov Ubuntu Linuxa opazil, da Foxconnov BIOS vsebuje pokvarjeno tabelo z ukazi za implementacijo ACPI v okolju Linux ter zaradi nekoliko neprimernega odnosa uporabniške podpore pri omenjenem podjetju pozval odprtokodno skupnost k pošiljanju zahtev po rešitvi problema, so iz Foxconna včeraj sporočili, da so pripravili popravek BIOS-a.

Tako so odpravili večino težav, zaradi katerih ACPI funkcije pod Linuxom niso delovale, nekaj manjših težav pa je očitno povzročila tudi napaka v Linux jedru in bodo odpravljene v različici 2.6.26.

Hkrati so se iz Foxconna tudi zahvalili vsem, ki so jih opozorili na napako in ter dodali, da jim je odprtokodna skupnost dala dobro lekcijo, zaradi katere se bodo v prihodnje veliko bolj posvetili testiranju Linuxa z njihovimi izdelki.

We are the Linux. Surrender your code. It will be assimilated. Resistance is futile.

Slashdot - Microsoft na podlagi ugotovitev, da ga je Linux tehnološko vsaj dohitel, če že ne prehitel, previdno sklepa zavezništva z nekdanjimi tekmeci. Govoriti o trendu bi bilo predrzno, če se ravno ob tem času ne bi dogajala vrsta sprememb, ki se jih od Microsofta nismo mogli nadejati.

Wall Street Journal piše tudi o obljubi Microsofta, da ne bo uporabljal svojih patentov zoper uporabnike SuSE Linuxa (kar, upajmo, velja za vse različice jedra in drugih programov tudi takrat, ko so zaviti v kako drugo distribucijo), ter o nameri Microsofta in Novella, da skupaj razvijata tehnologije, ki omogočajo lažje sobivanje obeh operacijskih sistemov v heterogenih računalniških okoljih. Nemara je na oznanitev takšnega partnerstva vplivala tudi nedavna nova ponudba Oracla, ki po novem zagotavlja komercialno podporo za RedHatovih enterprise različic operacijskega sistema Linux.

Novell je od svojega prevzema SuSE Linux pri pomembnih vprašanjih vedno stal za razvijalci Linux jedra. Če nova partnerstva...

Slashdot - Datotečni sistem ext3 poznamo linuxaši že zelo dolgo, sedaj pa končno prihaja njegov naslednjik, ext4. Ext4 vsebuje vse lastnosti ext3 sistema, med drugim so mu pa dodali podporo diskovju v velikosti 1020 petabytov. Druga novost pa je, da ext4 zapisuje podatke oz. natančneje datoteke v celoti na eno zanjo rezervirano mesto na disku, in s tem zmanjšuje fragmentacijo. Andrew Morton, eden od razvijalcev linux jedra je vključil ext4 v razvojno vejo jedra 2.6.19-rc1-mm1, sistem pa bi naj bil pripravljen za vsesplošno uporabo v roku šest do devet mesecev, bo pa le omejeno združljiv s sedanjim datotečnim sistemom ext3.

Slo-Tech - Konec prejšnjega meseca, natančneje 25. avgusta 2006, je minilo natanko 15 let od kar je, takrat finski študent, Linus Torvalds na (kdo se še spomni novičarskih skupin) USENETU v skupini comp.os.minix javno naznanil svoj hobi - začel se je ukvarjati z izdelavo operacijskega sistema, podobnega Minixu, ki bo tekel na Intelovi platformi 386. Skupaj s tem obvestilom je javno objavil tudi FTP naslov, na katerem je bila dostopna njegova izvorna koda.

Kaj se je zgodilo v naslednjih 15 letih, bolj ali manj podrobno vemo vsi. Če pa vas zanimajo podrobnosti, kaj se je dogajalo na področju odprtokodnega programja pred in po tem, kako je Linux vstopil v poslovna okolja in kaj je k temu pripomoglo, vam priporočamo branje knjige Rebel Code, Linux and Open Source Revolution. Novinar Glyn Moody v dokaj preprostem, netehničnem jeziku podrobno opisuje zgodovino razvoja odprtokodnega programja, od začetkov Richarda Stallmana in projekta GNU, prek razvoja Linux jedra, do najpomembnejših...

Linux Today - W3C je konzorcij v katerem so združena razna podjetja in skupine, ki skupaj oblikujejo internetne standarde. Med drugim je konzorcij zadolžen za HTML, CSS, XML, PNG, SVG... Eno glavnih načel do sedaj je bilo, da morajo biti internet standardi odprti za vse. To pomeni, da se v njih ne sme vključevati zaprtih (patentiranih - plačljivih) tehnologij. Tako naj bi internet ostal odprt za vse - tako za komercialne interese kot za bolj človeške.
W3C pa je prav potihem in na hitro začel menjati ta osnovna načela. K sreči so nekateri stvar še pravočasno opazili in zagnali vik in krik. Men drugim so svoje povedali tudi Alan Cox (razvijalec Linux jedra), John Gilmore (EFF), Richard Stallman (FSF), Eben Moglen (FSF).
Uganite, kdo je največji podpornik novih usmeritev? Seveda... Microsoft , ki si edini za svoje uproabnike želi 'zares najboljše'...