Slo-Tech - Po odkritju Higgsovega bozona raziskovalcem v CERN-u ni zmanjkalo dela, saj veliki hadronski trkalnik še naprej odkriva nove zanimive delce. Izmerili so bili na primer zelo redek razpad delca in nove odraze asimetrije med materjo in antimaterijo. Sedaj so objavili odkritje petih novih stanj delca Ω_c⁰ v eni analizi, kar je svojevrstna posebnost. Za odkritje je zaslužna kolaboracija LHCb.

Ω_c⁰ je barion, ki ga sestavljajo tri kvarki: dva z okusom čudnost in eden z okusom čar. Ta delec razpade najprej v barion Ξc+ (sestavljen iz kvarkov čar, čudnost in gor) in kaon K^-, naposled pa v proton, kaon K^- in pion π⁺. Zanimivo pa je zlasti to, da so odkrili pet različnih vzbujenih stanj prvotnega delca: Ω_c(3000)⁰, Ω_c(3050)⁰, Ω_c(3066)⁰,...

Nature - Raziskovalci v KEK-u (Organizacija za raziskave s pospeševalnikom visokih energij) v Tsukubi na Japonskem so v eksperimentu Belle zelo verjetno odkrili prvi delec, ki je sestavljen iz štirih kvarkov. To po standardnem modelu ni nemogoče, je pa doslej neopaženo. Doslej znani delci namreč sestojijo iz dveh (na primer pioni ali kaoni) ali treh kvarkov (na primer protoni, nevtroni). Sedaj pa so pri trku visokoenergijskih žarkov elektronov in pozitronov (ki ima sicer še vedno tisočkrat manj energije kot tisti, ki jih trkajo v CERN-u), zasledili delce, ki so očitno nastali iz 152 za hip nastalih in takoj razpadlih delcev iz štirih kvarkov. Verjetnost, da gre za statistično anomalijo, vrednotijo na 1 proti 3,5 milijona. O odkritju pišejo v dveh člankih v Physical Review Letters. Rezultate so uspeli ponoviti tudi...

PhysOrg.com - Iz trkalnika Fermilab v bližini Chicaga so včeraj sporočili, da so odkrili nov nevtralni delec, ki se imenuje Ξ_b⁰. Sestavljen je iz treh kvarkov okusov čudnost (s), dol (d) in gor (u). Ker imata prva dva naboj -1/3e₀, zadnji pa naboj +2/3e₀, je novi delec nevtralen. Njegov obstoj je standardni model napovedal, a ga doslej niso uspeli opaziti ali pripraviti.

Novi delec je član družine barionov. Gre za delce, ki so sestavljeni iz treh kvarkov in med katere prištevamo tudi običajna proton in nevtron. Skupaj z mezoni, katere sestavljata kvark in antikvark, sodijo v skupino hadronov. Barion Ξ_b0 sodi v skupino spodnjih barionov, ki imajo velike mase in so izjemno nestabilni, zato jih je težko pripraviti. Sicer so vsi hadroni,...

PhysOrg.com - Povsem nepričakovani so v trkalniku Tevatron v ZDA objavili, da so morda odkrili nov osnovni delec, ki pa ni tako želeni Higgsov bozon. Več kot leto dni so študirali neznani vrh v eksperimentalnih podatkih, ki ga nikakor niso mogli razložiti. Kaj točno je delec z maso 144 GeV, katerega razpadne produkte so zaznali, še ni povsem jasno. Odkritje je kar pomembno, saj o njem poroča celo The New York Times, imeli pa so tudi tiskovno konferenco.

Znanstveniki o odkritju poročajo v članku Invariant Mass Distribution of Jet Pairs Produced in Association with a W boson in ppbar Collisions at sqrt(s) = 1.96 TeV, ki ga recenzentje še pregledujejo...

Slo-Tech - Ob koncu tega leta bo presahnil finančni vir za illinoiški pospeševalnik delcev Tevatron, zato bo septembra letos prisiljen po 26 letih obratovanja (zgrajen je bil leta 1983, prve trke pa so izvedli 1985.) zapreti svoja vrata. Leto 2011 je bilo že prvotno načrtovano za konec delovanja, a so nato tekla pogajanja za triletno podaljšanje obratovanja. Spričo finančne krize se je ameriško Ministrstvo za energijo odločilo, da Tevatron zaprejo po prvotnem načrtu, to je letos. Kot so zapisali v pismu, bo vse naloge Tevatrona v enakem času bistveno laže dosegel trkalnik v CERN-u, zato podaljšanje življenjske dobe Tevatrona ni smiselno. Tevatron bo ugasnil superprevodne...

Nature - Znanstveniki iz CERN-a v najnovejši številki ugledne revije Nature v članku Trapped antihydrogen poročajo, da so uspeli napraviti 38 atomov antivodika in jih, enega po enega, zadržati relativno dolg čas. Anihilirali so šele po približno 170 milisekundah, kar je zelo dober dosežek. Antimaterija sicer ni kakšna posebna novost, saj so v pospeševalnikih pripravljeni antiprotoni naokrog že 55 let, a je lovljenje antiatomov mnogo težavnejše od pozitronov ali antiprotonov. Slednji so namreč nabiti in jih lahko z elektromagnetnimi pastmi držimo v vakuumu, medtem ko je nevtralne antiatome težko držati proč od materije, ob stiku s katero se seveda pretvorijo v energijo (pravimo, da anihilirajo).

CERN-ova detektorja ATHENA...

Nature - V zadnji številki revije Nature je objavljen članek, v katerem avtorji utemeljujejo, da je proton v resnici nekoliko manjši od mere, ki smo ji slepo verjeli dolgo časa. Razlika je minimalna, porekli boste infinitezimalno majhna, in znaša 3 10^-17 m, a ne nepomembna. Ingo Sick z Univerze v Baslu pravi, da gre za "pomembno neskladje", ki poskuša nove podatke povezati s štirimi desetletji predhodnih meritev, in dodaja, "da je nekaj nekje resnično močno narobe".

Protoni so med najpogostejšimi fizikalnimi delci, saj ima čisto vsak atom vsaj enega v svojem jedru, a njihova notranja zgradba še ni popolnoma pojasnjena. Vemo, da niso osnovni delci, saj sestojijo iz dveh kvarkov gor in enega kvarka dol, zato imajo celokupni naboj...

Slashdot - CERN je še vedno na (celo)letnem remontu, medtem pa na drugi strani Atlantika v Fermilabu pospešeno delajo. Odkrili so še en čuden delec, in sicer barion Ω_b. Ta dvojno čuden delec, ki sestoji iz dveh kvarkov čudnost in enega kvarka dno (s,s,b), je eksotični sorodnik protona (ta sestoji iz dveh kvarkov gor in enega dol) in ima šestkrat večjo maso. Njegovo odkritje in umestitev na "peridoni sistem barionov" sta pomembni, ker krepita zaupanje fizikov v razlago snovi, ki jo nudi standardni model. Hkrati pa se rezultati tega eksperimenta ne skladajo z leta 2008 objavljenimi podatki preizkusa DZero.

V trkalniku delcev Tevatron so zaleteli skupaj več kot 1000 bilijonov protonov in antiprotonov, našteli pa so 16 primerov, ko so nastali delci nosili za barione Ω_b značilen podpis. Ta v svojem življenju prepotuje delček milimetra, nato pa v bilijoninki sekunde razpade v lažje delce (točen razpolovni čas je 1,13+0,53-0,40 bilijoninke sekunde). Njegova masa je približno 6000 MeV/c². Klik!...

Slashdot - Fermilab je včeraj še nekoliko skrčil habitat, kjer bi utegnil tičati izmuzljivi Higgsov bozon. Na podlagi prejšnjih eksperimentov so v Fermilabu ocenili, da mora njegova masa ležati v intervalu 114 and 185 GeV/c². Združeni izsledki iz preizkusov CDF in DZero v Tevatronu pa sedaj kažejo, da s 95-odstotno gotovostjo Higgsov bozon ne more imeti mase med 160 in 170 GeV/c². Z 90-odstotnim intervalom zaupanja pa njegova masa ne leži med 157 in 185 GeV/c². Prav iskanju tega misterioznega delca je namenjen tudi CERN-ov LHC, ki pa je trenutno v popravilu, tako da bomo morali, če ga Američani ne bodo odkrili prej, počakati še vsaj do konca leta, ko bodo v Ženevi zagnali svoj trkalnik. Če pa Higgsovega bozona ne bomo odkrili, se bo potrebno ozreti za novimi teorijami, ki bodo pojasnile maso nekaterih elementarnih delcev.

AppleInsider - Bralci spletne strani Mac Observer so s pridnim zbiranjem številk IMEI na iPhonih prišli do ugotovitve, da je Apple tri mesece pred koncem leta presegel začrtano mejo 10 milijonov prodanih iPhonov. 15-mestna številka IMEI namreč med drugim sestoji iz dveh 6-mestnih številk, iz katerih je moč ugotoviti število izdelanih iPhonov. Samo v zadnjem četrtletju poslovnega leta, ki ustreza tretjemu koledarskemu, naj bi bilo tako prodanih med 7 in 7,5 milijona kosov, kar je 80% več od predvidenih štirih milijonov. NPD pa dodaja, da je iPhone 3G za Motorolo RAZR V3 drugi najbolje prodajani mobilni telefon v ZDA in najbolje prodajan pametni telefon med junijem in avgustom.

New Scientist - Takoimenovanemu Standardnemu modelu, ki opisuje družbo nekaj čez 1000 delcev, ni kaj dosti očitati. Vse nekako deluje tako, kot predvideno. Razen da Peter Higgs še ni dobil Nobelove nagrade za svojo domnevo o Higgsovem bozonu, ki bi nekako zaokrožil ta model z odgovorom na vprašanje - od kod masa? Ko so se pred leti v CERNU trudili odkriti ta delec, jim ni uspelo. Tudi v ZDA jim ne gre. Vsaj do 2009 jim baje ne bo ratalo potrditi ali ovreči Standardnega modela. Mogoče zna biti še zanimivo in ta znanost še ni dokončana. Link.

InfoWorld -

Da AMD z Opteroni misli smrtno resno, je bilo jasno takoj ob njihovi predstavitvi. Vprašanje je bilo le, ali bodo procesorje v svojih rešitvah uporabili tudi veliki sestavljalci računalniških sistemov. Kot kaže, bodo.

IBM je v torek že razkril, da bodo to jesen v prodajo poslali svoj clusterski sistem, ki bo temeljil na Opteronih. Demonstracijski model, ki so ga prikazali, sestoji iz dveh 1,8 GHz AMD 244 procesorjev. IBM je še poudaril, da bo jeseni na voljo veliko modelov z različno močnimi procesorji in z različno "dodatno" opremo. O ceni še niso želeli govoriti, dejali so le, da bo primerljiva s cenami modelov z Itaniumi. Več o tem.

Slashdot - Dolgo časa -- desetletja -- se je nekako predpostavljalo, da so nevtroni in protoni -- sestavljeni iz po treh kvarkov -- okrogli, sferični.

Toda po najnovejših raziskavah to niso kroglice, pač pa elipsoidom podobne žogice. Link.