Slo-Tech - Medtem ko je Googlov iskalnik že dlje časa blokiran na Kitajskem, je Microsoftov Bing doslej deloval. To se je spremenilo včeraj, ko je zaradi za zdaj še nepojasnjenih razlogov Bing postal nedostopen za kitajskim velikim požarnim zidom. Čeprav je Bing doslej vestno cenzuriral, kar je Kitajska od njega zahtevala, mu to očitno ni pomagalo.

Microsoft je uradno potrdil, da so seznanjeni z nedosegljivostjo Binga na Kitajskem in da preučujejo situacijo. Nimajo še uradnih informacij, kaj je botrovalo blokadi. The Financial Times povzema dva neuradna vira, ki trdita, da je Bing blokiran po odredbi kitajske vlade. Razlog naj bi bilo cenzuriranje iskalnih zadetkov.

Na Kitajskem so blokirane že številne zahodne strani, denimo...

Guardian - Moderne vojne se ne bijejo več le s konvencionalnim orožjem, ampak se selijo tudi na internet. Praktično ne mine mesec, ko ne poročamo o kakšnem večjem vdoru, za katerega seveda tarčna država vedno vestno okrivi svojo ideološko nasprotnico. ZDA tako Kitajski očitajo večletne napade na svojo infrastrukturo, vladne službe, vojsko in gospodarstvo (včasih resda uperijo prst tudi v Ruse), medtem ko Kitajci trdijo, da so sami največje žrtev. Samo lani naj bi bilo na Kitajskem prizadetih skoraj devet milijonov sistemov, napadalci pa so izvirali iz 47.000 različnih IP-naslovov - večidel ameriških in japonskih. Državi zato intenzivno iščeta način, kako se spraviti, in eden izmed načinov so tudi...

Slo-Tech - Večkrat pišemo o kitajskem nadzoru nad internetom in cenzuro, ki ju z namenom omejevanja pretoka informacij po državi izvajajo na več načinov - blokirajo priljubljene strani, kot so Gmail, YouTube, Twitter, onemogočajo navidezna zasebna omrežja, cenzurirajo telefonske pogovore itd. Še zlasti so kitajskim oblastem trn v peti socialna omrežja, kot so Twitter, YouTube, Facebook in podobna, ki omogočajo hitro širjenje informacij in idej. Ker bi bila javnost zgolj nad blokado ogorčena, so problem rešili z vzpostavitvijo pravega malega paralelnega internetnega sveta.

Kot piše The Diplomat, so kitajske oblasti za vsako priljubljeno spletno stran našle nadomestek. Tako namesto Facebooka Kitajci uporabljajo Renren (nad katerim se navdušujejo...

The Register - Redno pišemo o kitajskem velikem požarnem zidu, ki prav nič skrivoma blokira spletne strani, ki jih kitajske oblasti ocenijo kot neprimerne. Običajno še navržemo nekaj pavšalnih opazk o načinu blokade in omenimo na novo blokirane spletne strani, to pa je tudi vse. K sreči se je The Register znašel na Kitajskem, in sicer v mestu...

The New York Times - Na plano prihajajo novi podatki, kako se Kitajska trudi preprečiti vsakršne poizkuse razlitja arabskih protestov na azijska tla. Včeraj smo pisali o prihuljenem blokiranju Gmaila, a to še zdaleč ni edino kitajsko orožje. The New York Times poroča, da Kitajska v realnem času nadzira in cenzurira telefonske pogovore.

To je ugotovil nek poslovnež iz Pekinga, ki je na telefonu v angleščini citiral Hamleta (The lady doth protest too much, methinks.) Ko je vdrugo izgovoril besedo protest, se je zveza prekinila. To ni osamljeni primer, saj je v ponedeljek nekdo drug izgovoril besedo protest v kitajščini in zveza se je vnovič hipoma...

Slashdot - Iranci so spet zaostrili svojo internetno železno zaveso, saj so onemogočili dostop do Gmaila, Yahooja in nekaterih drugih strani v angleščini. Povod so bržkone sveži protesti, ki so se razplamteli v zadnjih dneh, ko je iranski predsednik ostro napadel Izrael in označil holokavst kot laž. Pronicanja informacij o dogajanju v državi v svet Iranu ni uspelo ustaviti, a to pravzaprav sploh ni njihov cilj. Pomembneje je ustaviti pritok informacij v državo in znotraj nje, kjer nove blokade delo odlično opravljajo.

Blokada postavlja nevaren precedens, saj doslej Iran Gmaila in Yahooja še nikoli ni blokiral. Seveda ni težko razumeti, zakaj takšna odločitev, saj je elektronska pošta po prepovedi poročanja Musaviju, opoziciji, protestih in podobnem prek klasičnih medijev postala praktično edino dostopno občilo. Podobno so nedostopne tudi angleške strani z novicami, kot je denimo CNN.

TG Daily - Kitajska je spet začela blokirati dele Googla, večinoma določene zadetke pri iskanju v kitajski verziji Googla. Razlog naj bi bila neprimerna pornografska vsebina, ki kvari kitajsko ljudstvo. Poleg tega so od Googla zahtevali, da nemudoma odstrani sporen material, upošteva kiktajske zakone in izvede potrebne tehnične ukrepe, da zajezi širjenje takih vsebine iz tujine v Kitajsko prek njihovih iskalnikov. Kitajska se je že januarja podala v boj proti pornografiji, saj so zaprli več kot tisoč portalov in iskalnikov v prvih tednih, kasneje pa še štiri tisoč.

Medtem pa neutrudno teče projekt Zeleni jez, ki bo s 1. julijem standardna oprema vseh prodanih računalnikov. Kitajska oblasti pravijo, da so doslej s spleta prenesli že sedem milijonov kopij programa in na šolske računalnike namestili poltretji milijon kopij.

CNet - Vsi na Kitajskem prodani računalniki bodo po 1. juliju morali biti opremljeni s posebno programsko opremo, ki bo blokirala dostop do določenih spletnih strani, poroča The Wall Street Journal. Program se bo imenoval Green Dam-Youth Escort in bo blokiral dostop do strani, katerih seznam bo vsakokrat sveže naložil s spleta. Oblasti pravijo, da bodo s tem ukrepom poskušale zaščititi mlade ljudi pred kvarnimi vplivi interneta, predvsem pornografijo. Veliki ponudnikih računalnikov se že ubadajo s problemom, kako te zahteve kitajskih oblasti udejanjiti in se ob tem čim manj zameriti strankam. Predstavnik Hewlett-Packarda je tako dejal, da so v dogovorih s kitajsko vlado, kako se lotiti projekta. Kitajska ima sicer bogato...

Ars Technica - Jutri bomo obeležili dvajseto obletnico pokola na Trgu nebeškega miru v Pekingu, ko je vojska krvavo zatrla študentske proteste in ki na Kitajskem še vedno velja za prepovedano temo diskusije. Ker bo na spletu o tem dogodku gotovo veliko napisanega, so se Kitajci preventivno odločili v svojem državnem požarnem zidu blokirati kopico strani. Tako so nedostopni Twitter, Flickr, Hotmail, Bing in še nekaj drugih, ugotavljajo uporabnika interneta po državi. Včasih se komu sicer prebiti do strani, a večinoma je kontrola zelo tesna. Blokada verjetno ne bo stalna, saj se na Kitajskem ves čas spreminja črni seznam blokiranih stranih. Wikipedijo, YouTube in BBC tako večkrat blokirajo in spet sprostijo, odvisno od aktualnih tem in paranoje oblasti. Tako lahko tudi Kitajci pričakujejo ponovno vzpostavitev dostopa do zadnjih blokiranih strani, ko se bo poleg prah od obletnice in bodo na naslovnicah časnikov druge novice.

New York Times - Urad Dalaj Lame je pred slabima dvema letoma zaprosil raziskovalce Munk Center for International Studies na University of Toronto za pregled računalnikov, saj so sumili, da so računalniki okuženi z zlonamerno kodo.

Raziskovalci so se lotili analize in ugotovili, da je neznana skupina vdrla v vsaj 1295 računalnikov v 103 državah. Večinoma je šlo za visoko ciljane vdore v računalnike različnih ambasad, zunanjih ministrstev ter različnih vladnih uradov. Med drugim so vdrli tudi v urade Dalaj Lame v Indiji, Bruslju, New Yorku in Londonu. Napadalci so se usmerili na južno- in vzhodnoazijske države, vdrli pa so tudi v računalnik zveze NATO in indijsko ambasado v Washingtonu.

Z nameščeno vohunsko programsko opremo je mogoče pregledovati datoteke...

CNN - Kot kaže, je kitajska vlada ponovno blokirala dostop do YouTuba. Lastnik strani Google ni prejel nobenega obvestila, od kdaj in zakaj blokada, temveč so dejstvo odkrili sami, ko so zaznali upad prometa iz Kitajske v začetku tedna. Kaj točno je razhudilo Kitajce, lahko le ugibamo, ena izmed verjetnejših razlag pa so posnetki nasilja kitajske policije nad tibetanskimi uporniki, ki so se znašli na YouTubu. Sicer pa oblasti trdijo, da so posnetki iz Lhase tako ali tako zmontirani in hujskajoči.

Kakorkoli, za vsak primer so preprečili še dostop do strani, kar ni kakšna posebej izvirna praksa. Na zadnje je Kitajska blokirala YouTube lanskega marca, ko je bil povod povsem isto žarišče - Tibet. Če se izkaže potreba, Kitajski veliki požarni zid blokira tudi CNN, BBC, The New York Times in še kakšno drugo stran, ki bi utegnila v državo prinesti politično občutljive vsebine. Kljub temu je kitajski zunanji minister v torek pogumno dejal, da se Kitajska ne boji interneta, temveč ga le upravlja...

Slashdot - Po dobri stari navadi so se kitajski veljaki spet odločili blokirati stran, ki bi utegnila povečati védenje o svetu in zamajati komunistične vrednote. Tokrat je na udaru različica novic Wikinews v kitajskem jeziku, medtem ko je angleška verzija na Kitajskem še vedno normalno dosegljiva. Kaj jih je tako razpenilo, da so potegnili kabel iz usmerjevalnika, ni znano. V preteklih podobnih akcijah so jim šle v nos vesti o občutljivih temah, kot so Tajvan, Tibet, Trg nebeškega miru ipd. Wikinews jih je optimistično zaprosila za izjavo, a se še niso utegnili odzvati. Mimogrede spomnimo, da ima Kitajska zelo ambivalentne občutke do projektov Wiki - samo Wikipedijo so blokirali že mnogokrat, nazadnje po zaključku lanskih olimpijskih iger, ko so nenadoma pozabili na vse obljube o prostem dostopu do spleta.

The Register - Olimpijske igre na Kitajskem so se že zdavnaj iztekle in Kitajci se vračajo v stare tirnice na vseh področjih. Takoj po koncu so zagnali svoje tovarne in spet ustvarili smogasto zavesto nad Pekingom, sedaj pa so v predolimpijski čas povrnili tudi internet. Med veledogodkom so novinarjem obljubili dostop do necenzuriranega interneta, zdaj pa so spet preprečili dostop do nekaterih neprimernih strani.

Med njimi so se znašle BBC-jeve strani v kitajščini, Voice of America v kitajščini in nekatere hongkongške in tajvanske strani. Zunanje ministrstvo cenzure ne želi komentirati, pravijo pa, da strani, ki propagirajo tajvansko neodvisnost, kršijo zakon. Liu Binjie, minister za medije, se je na kritike odzval z besedami, da je Kitajska s poročanjem o potresu 12. maja in pokrivanjem olimpijskih dogodkov pokazala, da je reforma medijskega sistema učinkovita, in da bodo nadaljevali z reformami za transparentnejši sistem medijev.

BBC - BBC poroča, da je število uporabnikov interneta na Kitajskem preseglo sto milijonov, kar znaša slabih osem odstotkov vseh Kitajcev, izmed katerih jih ima tretjina t.i. broadband povezave. Za primerjavo povejmo, da v Sloveniji število rednih uporabnikov interneta presega 30 odstotkov populacije. V absolutnem merilu je več uporabnikov interneta kot na Kitajskem samo še v ZDA.

Kljub velikemu številu uporabnikov kitajska vlada še vedno cenzurira spletne vsebine. Tako so pretekli teden oblasti zagrozile z zaprtjem vseh strani in blogov, ki ne bi prijavili vsebine svojih strani. Kitajci se seveda znajdejo po svoje in do 'prepovedanih' strani dostopajo prek različnih, še ne blokiranih proxyjev in podobno, dokler še ti niso blokirani.

News.com - Kitajska komunistična oblast je zelo ponosna na Veliki kitajski požarni zid (firewall). Z njim naj bi obdržala (za ljudstvo) nezaželjene informacije zunaj. Tako naj bi Kitajci deskali po okleščenem Internetu, da se ne bi kdo preveč pohujšal. Sedaj pa so jim Američani v ta zid izvrtali luknjo. Klik!