The Telegraph - Dnevi spraskanih in popokanih ekranov pametnih telefonov se po letih napovedi vendarle bližajo koncu. Raziskovalci z Univerze California Riverside so namreč ustvarili nov polimer, ki sam popravi nastale fizične poškodbe. Oziroma po domač, se sam pozdravi. Ne glede na velikost praske ali globino razpoke je površina kot nova v 24 urah, trdijo njegovi izumitelji. "Tudi če material prerežemo na dva dela, se bo kot človeška koža zlepil nazaj skupaj," je za britanski medij poudaril izmed izumiteljev novega polimera Chao Wang.



Seveda ne gre za prvi material, ki se lahko sam zdravi. Določene rešitve so tudi že na trgu. Tako ima recimo pametni mobilnik LG G Flex že približno pet let ohišje, ki je delno narejeno s pomočjo podobne tehnologije.

A novi polimer je prvi, ki je prozoren in lahko...

Extremetech - Znanstveniki iz Italije, Francije in ZDA so izdelali prva tranzistorja, ki sta zgrajena na osnovi iz bombažnih vlaken. Pripravili so jih dveh vrst: tranzistorje na poljski efekt (FET) in elektrokemične tranzistorje. O odkritju pišejo v reviji Organic Electronics.

Da so iz bombaža mogli izdelati tranzistorje, so morali najprej rešiti problem prevodnosti. Bombaž je odličen izolator, medtem ko za izdelavo tranzistorjev potrebujemo prevodni material in polprevodnike. Zvišanje prevodnosti so dosegli tako, da so bombažna vlakna prevleki s prevodnimi materiali. Najprej so nanje nanesli zlate nanodelce, nato pa še prevodni polimer (ti so že sami po sebi zelo zanimiva snov, za odkritje katere so leta 2000 podelili Nobelovo...

Nature - Takole čez palec velja ocena, da so dobri električni izolatorji tudi dobri toplotni izolatorji in narobe. Polimeri, torej plastika, generalno sodijo v skupino izolatorjev, a raziskovalci z MIT-a v Cambridgeu so odkrili način, kako najpogosteje uporabljeni polimer polietilen spremeniti v toplotni prevodnik.

Z novim postopkom so dosegli, da polietilen dobro prevaja toploto v eni smeri (za razliko od kovin, ki jo odvajajo v vse smeri), pri čemer ohranja električno neprevodnost. To obeta uporabo na področjih, kjer je...

Adrian's Rojak Pot - Dandanašnji grafični procesorji porabijo veliko energije, ki jo sprostijo v obliki toplote. Proizvajalci grafičnih kartic se bolj ali manj uspešno spopadajo s tem problemom. Za zadnje presenečenje je poskrbela nVidia, hlajenje njihovega paradnega konja, Geforca 7800 GTX, namreč zavzame samo eno PCI režo. Presenečenje zato, ker so tudi izdelovalci kartic, zgrajenih okrog ATi-jeve arhitekture X80X, za najmočnejše modele posegli po mogočnih hladilnih telesih. Do sedaj smo bili velikih hladilnikov vajeni predvsem s strani nVidie.

Če bi radi iz kartice stisnili še poslednji MHz, potem priloženo hlajenje ne bo dovolj. V kolikor ne nameravate GPU-ja hladiti z vodo, lahko posežete po...

Slo-Tech - Že dolgo opažamo trend, da industrija, ki proizvaja računalniške komponente, včasih pokuka v peskovnik entuziastov (spomnite se okroglih IDE kalbov). Vsak, ki vsaj enkrat tedensko odpre stranico ohišja in stika po komponentah ve, kako so lahko neurejeni napajalni kabli moteči. Zadnje čase opažamo, da že izdelovalci najboljših napajalnikov uredijo kable oziroma celo omogočijo odstranitev neuporabljenih (redki so tisti, ki bi imeli zasedenih vseh 10 Molex priključkov). Za vse tiste, ki takih napajalnikov še nimate, je Samo Cerkovnik spisal članek o tem, kako se vse kable lično obleče in tako omogoči boljši pretok zraka. Pa tudi izgled ni od muh.


Za obsežnejše komentarje še tema na forumu.

I Am Not A Geek - Zračno hlajenje procesorjev je dokaj primitiven način hlajenja, saj hladilnik sestavljajo le hladilna rebra in ventilator. A mogoče sta ravno preprostost in učinkovitost poglavitna razloga, da je to še vedno najbolj razširjena in priljubljena oblika hlajenja. Če se ne ukvarjamo z navijanjem nam odgovarja skoraj vsak hladilnik. Med njimi sta tudi hladilnika podjetja Spire, ki so ju podrobno preučili na spletni strani jaz nisem piflar. Kot smo že omenili nista ravno najboljša ali najtišja, vendar predstavljata kar dobro razmerje med učinkovitostjo, tišino ter ceno.

The inquirer - Pri Furukawa Electric so naredili hladilnik iz aluminija in bakra, ki pa naj bi v primerjavi z običajnimi tovrstnimi izdelki hladil kar 80% bolje. Sestavljen naj bi bil iz bakrenega dna in aluminijastih na tenko "zvitih" reber, ki bodo vstavljena v jedro v 1,9mm velike luknjice. Izdelovali jih bodo na Kitajskem in sicer jih bo do septembra leta 2003 že dva miliona. Sam ne razumem popolnoma, kaj mislijo naresti, tako da se na lov za znanjem odpravite kar sami.

Hardware Extreme - Še ena ventilatorska, vendar se tokrat selimo iz hlajenja procesorjev na hlajenje sistema. V tem testu sta predstavljena dva ADDA-jeva ventilatorja, ki nimata kakšnega posebnega imena. Proizvajalec jih je poimenoval kot Ultra High Speed ADDA Fan (50CFM - Cubic Feet per Minutes) in Medium Speed ADDA Fan (31.4CFM). Oba sta zelo kakovostna izdelka, saj velja ADDA kot enega izmed najboljši proizvajalcev hladilnih rešitev, kar priča tudi ocena, saj sta ventilatorja dosegla 90 in 95 %. Kljub dobremu hlajenju pa moramo vseeno zamižati na eno oko, saj najzmogljivejši ventilator poleg dobrega hlajenja prinaša tudi tisto zoprno lastnost, ki je skupna vsem zmogljivim ventilatorjem - hrup. Sicer pa to itak ne moti nobenega resnega navijalca. Čeprav je ADDA naredila dva izmed najboljših ventilatorjev na svetu, pa tudi Delta ne počiva, saj je pred kratkim predstavila svojo 80 mm pošast, ki zmore kar 80 CFM. Kar veliko, vendar tu postane hrup že skorajda neznosen (ta ventilator naredi po...

več strani - Marsikaj razmišljam o prihodnosti hlajenja procesorjev... Po mojem mnenju bodo še kar nekaj časa glavno vlogo igrali zračni hladilniki, toda vprašanje je, v kakšni obliki. Zadnje čase opažamo prehod na druge, bolj prevodne kovine (predvsem baker), toda kako daleč se lahko gre na takšen način? Ali je rešitev le v večjih hladilnikih z večjimi ventilatorji ali pa je mogoče narediti kaj bolj elegantenga? Pot v pravo smer so definitivno alternativne oblike hladilnikov, toda po mojem mnenju leži prihodnost v toplotno izredno prevodnih polimerih. Lep primer je ta polimer, katerega toplotna prevodnost je res povsem neprimerljiva z današnjimi materiali. Če bi ga uporabili za hlajenje procesorjev, bi lahko tudi najbolj vroče ohladili z velikim kosom polimera ter enim sistemskim hladilnikom. Mogoče se nam bodo naši overclockerski vnuki smejali, ko jim bomo pripovedovali o aluminijastih in bakrenih zračnih hladilnikih z ogromnimi in glasnimi ventilatorji ....

Overclockers.com - Mogoče ste tu pa tam na internetu zasledili slike tega hladilnika, toda do sedaj ni bil deležen večje pozornosti. Gre za Millenium Copper hladilanik (ime se bo spremenilo... še več: na Overclockers strani lahko predlagate vaše ime, in če bo izbrano, boste dobili neko deluxe različico Milleniuma) in eno izmed predprodukcijskih enot so testirali na Overclockers.com. Mhja, kaj naj rečem, fantje so nad 800 gramov težko zadevo več, kot navdušeni. Zračni hladilnik z dokaj tihim ventilatorjem (v primerjavi s 38cfm Delto) ima toplotno prevodnost v rangu vodnega hlajenja (brez peltierja, seveda!), kar je blizu...

Tweak3D - Tweak3D, stran ki je znana predvsem po svojih vodičih, je spet na delu. Tokrat so objavili zanimiv vodič po zračnem hlajenju, v katerem so obdelali vse aspekte zračnega hlajenja, od pretoka skozi ohišje do dejanskega hlajenja procesorjev. Za vse imajo lepe primere delovanja in seveda tudi svoje predloge, kako zadevo izboljšati. Zadeva je uporabna za vse začetnike, medtem ko ste stari mački vse videli že kje drugje ( recimo v naših člankih ).