Slo-Tech - Google se zadnje čase ukvarja z zanimivim problemom. S procesorjev, ki poganjajo njegove strežnike, želi odstraniti operacijski sistem Minix. To pa je precej teže, kot se sliši, saj Minix teče v varnostnem obroču (ring) -3. Res je, Intel je Minix zakopal v čisto vse moderne procesorje in to tako globoko, da ne le da ga praktično ne moremo odstraniti, večina sploh ne ve, da na njihovih računalnikih teče ta drugi, vsemogočni operacijski sistem.

Varnostni obroči so namenjeni točno temu, kar pove ime. Varujejo sistem pred napakami in zlonamerno programsko opremo tako, da nima kar vsak kos kode dostop do vsega. V obroču 0 je jedro operacijskega sistema, ki ima največ privilegijev. V višjih obročih so potem gonilniki (1, 2) in uporabniški programi (3), ki imajo omejene pravice....

Wired News - Google je ogromno podjetje z več kot 50.000 zaposlenimi in več kot ducatom najrazličnejših izdelkov, ki poganjajo vse od iskalnika na spletu in zemljevidov do več kot milijarde pametnih telefonov. Rachel Potvin je minuli teden na konferenčnem predavanju razkrila več podrobnosti o sistemu, ki skrbi za vso kodo v ozadju. Googlove izdelke namreč poganjata več kot dve milijardi vrstic kode, do katere imajo dostop vsi inženirji, ki jo tudi vsakodnevno posodabljajo.

Tu govorimo o izdelkih, kot so Google Search, Google Maps, Google Docs, Google+, Google Calendar, Gmail, YouTube, ki si delijo dobršen del kode. Google ima zato postavljen interni repozitorij, ki je podoben GitHub in do katerega ima dostop 25.000 inženirjev. To pomeni, da lahko...

Phoronix - Na Phoronixu so izvedli zanimiv eksperiment, koder so ugotavljali, koliko je Linux v zadnjih petih letih postal hitrejši ali počasnejši. V ta namen so primerjali jedra (vse večje izdaje) od 2.6.12, ki je bil izdan leta 2005 in je imel dobrih šest milijonov vrstic kode, do najnovejšega 2.6.37, ki pa ima skoraj 14 milijonov vrstic kode. Skupno so preizkušali 26 jeder. Rezultati so pokazali, da dodajanje novih funkcionalnosti in rast obsega kode večidel nista prispevala k upočasnitvi sistema. Slabše so se novejši sistemi odrezali v testih: GnuPG File Encryption, prenos 10 GB prek TCP, Apache dostava statičnih strani in IOZone. V Apache Compilation in Disk Transactions je sistem hitrejši, drugod pa bistvenih razlik ni.

Schneier.com - Če ste bili do sedaj mnenja, da je v praksi nemogoče napisati kopleksnejši program, ki ne bi vseboval programskih hroščev, je skupina zbrana okrog profesorja Gernota Heiserja iz avstralske University of New South Wales dokazala nasprotno. Uspeli so namreč potolči prav vse programske hrošče v operacijskem sistemu in to tudi dokazati.

Njihov operacijski sitem je tako 100-odstotno varen pred napakami in sesutji. Žal pa ne gre za kakšen popularen operacijski sistem, pač pa za operacijski sistem seL4 microkernel.

Operacijski sistem vsebuje 7500 vrstic kode, pregled, ki ga je opravljalo šest ljudi, pa je trajal več kot pet let. V povprečju je tako en človek na leto pregledal 250 vrstic.

Po mnenju Heiserja ima povprečen program približno 10 hroščev na 1000 vrstic kode, pri zelo skrbno napisanih programih pa je število hroščev mogoče zmanjšati na 1 do 3. Glede na to, da imata operacijska sistema Linux in Windows okrog 50 milijonov vrstic kode, bi njun pregled zahteval vsaj 200.000...

Slashdot - Nizozemska univerza je prejela 2,5 milijona evrov denarja od Evropskega raziskovalnega sveta, s katerim bodo naslednjih pet let delali na razvoju unixovskega operacijskega sistema Minix. Trije raziskovalci in še dva programerja bodo poskušali razviti operacijski sistem, ki bo zanesljivejši in varnejši od Linuxa in Windows. Kot pravi (PDF projekta) profesor Andrew S. Tanenbaum z Vrije Universiteit, ki je tudi avtor Minixa, se bodo osredotočili na avtomatsko razhroščevanje.

Želijo si izdelati operacijski sistem, ki se bo sam popravil, ko bo zaznal napako. Tanenbaum pojasnjuje, da je ključna prednost Minixa majhno jedro operacijskega sistema, v katerega niso vključeni gonilniki, in obsega borih 5000 vrstic kode, kar lahko en programer dojame v kakšnem tednu. V sistemih z monolitnim jedrom, kakršen je na primer FreeBSD, kjer je več milijonov vrstic kode, zraven pa se vrinejo še gonilniki in podobna šara, je praktično nemogoče, da bi posameznik razumel celotno kodo, dodaja Tanenbaum,...

Slo-Tech - Konec prejšnjega meseca, natančneje 25. avgusta 2006, je minilo natanko 15 let od kar je, takrat finski študent, Linus Torvalds na (kdo se še spomni novičarskih skupin) USENETU v skupini comp.os.minix javno naznanil svoj hobi - začel se je ukvarjati z izdelavo operacijskega sistema, podobnega Minixu, ki bo tekel na Intelovi platformi 386. Skupaj s tem obvestilom je javno objavil tudi FTP naslov, na katerem je bila dostopna njegova izvorna koda.

Kaj se je zgodilo v naslednjih 15 letih, bolj ali manj podrobno vemo vsi. Če pa vas zanimajo podrobnosti, kaj se je dogajalo na področju odprtokodnega programja pred in po tem, kako je Linux vstopil v poslovna okolja in kaj je k temu pripomoglo, vam priporočamo branje knjige Rebel Code, Linux and Open Source Revolution. Novinar Glyn Moody v dokaj preprostem, netehničnem jeziku podrobno opisuje zgodovino razvoja odprtokodnega programja, od začetkov Richarda Stallmana in projekta GNU, prek razvoja Linux jedra, do najpomembnejših...

Slo-Tech - Avtor Minixa, Andy Tanenbaum, je na svoji spletni strani objavil izjavo v kateri razlaga dodatne stvari o ozadju njegovih izjav ter o čudnih dejanjih instutucije Alexis de Tocqueville Institution. Za spletno javnost je verjetno najbolj zanimivo dejstvo, da je on samo profesor, ki je napisal Minix v prostem času, ker so mu pri AT&T prepovedali učiti iz neke druge knjige. Prav tako poudarja, da ni jezen na Linusa in je celo ponosen nanj, da je uspel ustvariti Linux jedro, saj se je lahko tako osredotočil na svoje akademsko delo in se mu ni bilo potrebno več ukvarjati z Minixom.

Vsekakor priporočeno branje za vse, ki zagovarjate mnenje raziskovalca, ki je napisal celo knjigo o tem kdo je avtor Linux jedra in pri tem pozabil stopiti v stik s samim avtorjem.

News.com - Alexis de Tocqueville Institution (inštitut financiran s strani Microsofta) v 92 strani dolgem poročilu trdi, da študent brez izkušenj pri izdelavi operacijskih sistemov ni mogel narediti Linuxa iz nič v pičlih šestih mesecih. Torvalds naj bi se zgledoval po Minixu, operacijskem sistemu, ki ga je v treh letih napisal profesor Andrew Tanenbaum za svoja predavanja na univerzi Vrije University v Amsterdamu.

"Linus se ni usedel in iz zraka spisal izvorno kodo Linuxa. Imel je mojo knjigo, poganjal je Minix in nedvomno poznal njegovo zgodovino (saj je ta v moji knjigi). Vendar je koda njegova.” , je izjavil Tanenbaum v poročilu o njegovem intervjuju.

Če je Linux res izpeljan iz Minixa, lahko Prentice Hall, ki je izdalo izvorno kodo ter knjige o Minxu, zahteva odškodnino za kršenje avtorskih pravic. Poročilo navaja na desetine milijonov dolarjev storjene škode.

Torvalds je zanikal obtožbe, češ da se je ideje “kradel” od Unixa in mu je Minix služil le kot platforma na kateri je...