qz.com - Praksa z visoko robotizirane kmetije na Islandiji je pokazala, da avtonomna molža, ki jo omogočajo roboti, dela krave srečnejše, zaradi česar proizvedejo več mleka.

Ob vsem govoru okrog četrte industrijske revolucije je kar prelahko zgrešiti, da avtomatizacija močno spreminja tudi kmetijstvo. Sploh nam ni treba do nove generacije genskega inženiringa ali hidroponične pridelave, da najdemo globoke spremembe v načinu dela na kmetijah.

Na kmetiji Hallgrimssonovih blizu islandskega Akureyrija so pred enajstimi leti močno predelali posestvo in montirali naprave za samodejno strojno molžo (kako je to videti v delovanju, v tem članku). Ne samo, da je to sprostilo človeške roke in zmanjšalo...

Reuters - O otoški državi Ciper pri nas praviloma beremo kot o priljubljeni destinaciji za naše turiste in pa tajkune. Zato je predvčerajšnjim toliko bolj presenetila najava vladnega dogovora z EU (predlani oblikovanim Evopskim mehanizmom stabilnosti, kratko ESM) in IMF o 10 milijard evrov težki finančni pomoči njihovim slabim bankam, ki pa je pogojena z vsesplošnim enkratnim davkom v višini 9,9 % oz. 6,75 % vrednosti vseh ciprskih bančnih depozitov. Denar za to je na računih že "rezeviran", dol pa bo pobran enkrat po torku.

Procent je odvisen od višine depozita (nad/pod 100.000 evrov) in naj bi skupaj nanesel debelih 6 milijard evrov, ali slabo tretjino ciprskega bruto domačega proizvoda. Ne gre sicer za popolno "krajo", kot ji že pravijo prebivalci, saj bodo v zameno za...

TG Daily - Raziskovalci iz University of Lleida so razvili prototip za prepoznavanje ponarejenih evrskih kovancev s pomočjo optičnega senzorja iz miške.

Za uspešno prepoznavanje je potrebno imeti optični senzor z resolucijo vsaj 15x15 pixlov, najbolj pa se obnesejo LED ali infrardeči senzorji. Naprava s pomočjo senzorja odčita površino kovanca ter jo primerja z originalom, pri tem pa je odstotek uspešnosti prepoznave enak, kot pri strokovnjakih za prepoznavanje ponarejenega denarja.

Reuters - Italijani so v Benetkah uvedli brezžični dostop do interneta, ki bo sprva obsegal center, Lido in parke v okolišču Mestre, jeseni pa naj bi pokrili še preostanek mesta. Uporaba bo za domačine brezplačna, turisti in drugi Nebenečani pa bodo za uporabi plačali pet evrov dnevno. Začetna investicija je znašal 10 milijonov evrov, kolikor je stala postavitev in priključitev optike, ki zagotavlja dosegljivost mestnega omrežja in povezljivost z internetom. Prvi dan delovanja so proslavili z velikim digitalnim lovom na zaklad. Klik!

TG Daily - Avstralija se je očitno odločila, da potrebuje tehnološko revolucijo, saj bodo po izboljšanih internetnih povezavah postali še bolj zeleni z izgradnjo največje solarne elektrarne na svetu. V teh časih je korak smiseln, sploh ob podatku, da kar 80 % vse električne energije Avstralija dobi iz premoga, obenem pa ga tudi največ izvozi. Obenem se je Avstralija kot 81. pridružila agenciji International Renewable Energy Agency (Mednarodna Agencija za Obnovljive Vire), ki je bila ustanovljena januarja. Elektrarna, ki bo sestavljena iz štirih delov, naj bi kar potrojila proizvodnjo električne energije v primerjavi s trenutno največjo, kalifornijsko elektrarno v puščavi Mojave. Dva dela kompleksa...

engadget - Avstralija bo v razvoj internetne infrastrukture vložila kar 43 milijard avstralskih dolarjev (približno 23 milijard evrov), kar je avstralski premier Kevin Rudd označil za največji vložek v kakršnokoli infrastrukturo v zgodovini države. Cilj vlaganj je zagotoviti hitrosti do 100 Mb/s s pomočjo optičnih vlaken vsaj 90 % prebivalcem, medtem ko bi ostalim omogočili hitrosti do 12 Mb/s prek satelitske oz. brezžične povezave (v to kategorijo npr. padejo samotne kmetije v notranjosti celine).

Do 49 % vložka naj bi prišlo iz privatnega sektorja, ostalo pa od države, deloma iz prodaje obveznic, del pa iz sklada za infrastrukturo. Obljubo želijo izpolniti v sedmih oz. osmih letih, svoj del pa država želi prodati po petih letih.

Avtoceste po državi in pešpot čez mejo.

Slashdot - Južna Koreja oz. njihova komisija za komunikacije (KCC) je predstavila nov načrt, ki naj bi vsem državljanom ponudil širokopasovni dostop do interneta s hitrostjo en gigabit na sekundo. Mimogrede bodo še telefonsko omrežje nadgradili na IP-telefonijo, saj bo prepustnost več kot zadostna. Vse skupaj naj bi stalo okrog 19 milijard evrov, od česar bo proračun prispeval štiri odstotke, ostalo pa bodo primaknila privatna podjetja - raznorazni telekomi. V teh težkih časih bo pozitiven učinek tudi nastanek novih delovnih mest, saj jih zaradi projekta načrtujejo kar 120.000.

TG Daily - Na internetu je zaslediti, da je internet konec preteklega leta dobil milijardtega uporabnika, starejšega od 15 let, če gre verjeti podatkom iz comScore World Metrix. V preglednici, ki so jo pripravili na TechPulse 360, prvo mesto zaseda Kitajska, od koder prihaja 17,8 odstotka vseh uporabnikov. Sledijo ji ZDA s 16,2, Japonska s 6,0 in Nemčija s 3,7 odstotki uporabnikov. Skupaj prihaja 41 odstotkov obiska iz Azije, 28 odstotkov iz Evrope, 18 odstotkov iz Severne Amerike in 7 odstotkov iz Južne Amerike. Od te milijarde ljudi jih je 77 odstotkov obiskalo Google, 64,2 odstotka Microsoftove strani in 55,8 odstotka Yahoo. Te tri so tudi najpriljubljenejše strani na spletu.

Overclockers Australia - V tekočem letu so se po svetu cene za širokopasovni dostop do interneta znižale za približno petino, ugotavljajo Britanci. Najbolj so na udaru DSL-povezave, ki v povprečju stanejo 53 dolarjev mesečno, medtem ko so še na začetku leta 67.

Pavšalne primerjave so sicer zelo netočne, saj so odstopanja po geografskih regijah precejšnja. V ZDA stane megabitna povezava v povprečju 16 dolarjev, medtem ko v Afriki in na Bližnjem vzhodu kar 46. V Evropi so cene še nižje, najnižje pa so v Aziji, kjer megabit v povprečju stane štiri dolarje. Kabelski dostop do interenta se je v Evropi pocenil in pohitril, tako da je sedaj za razliko od lani cenejši kot v ZDA.

The inquirer - V Avstraliji bodo še pred koncem tega leta volitve, eno od pomembnejših vprašanj, ki bi jih lahko odločilo in se trenutno močno izpostavlja, pa je ponudba širokopasovnega interneta širom celine. Opozicija je izjavila, da namerava le-tega nuditi 98 odstotkom prebivalstva, medtem ko obstoječa vlada sedaj pravi, da bo šla še za odstotek dlje.

Koalicija tako namerava z investicijami, vrednimi dve milijardi avstralskih dolarjev (nasprotna stran bi porabila še več kot dvakrat toliko denarja), prebivalce urbanih delov povezati s tehnologijo FTTN, medtem ko naj bi internet v oddaljena območja prinesle brezžične tehnologije. Hitrost bo povsod vsaj 12 Mbps.

Trenutno stanje širokopasovnih povezav v Avstraliji ni preveč bleščeče, večinoma so na voljo zgolj kabelske in ADSL povezave, ponekod tudi ADSL2+, a glavna težava je pomanjkanje višjih hitrosti uploada.

Izvorna novica.

News.com.au - Zanimiva novica iz avstralskih logov: V mestu Adelaide v Avstraliji je v veleblagovnico postavljen prvi avtomat za peko zgoščenk. Postopek je zelo enostaven. V prvo režo vstavimo zgoščenko, ki jo želimo presneti, v drugega pa prazen cede. Postopek traja manj kot deset minut (to nakazuje 8-12x pečenje), stane pa pet avstralskih dolarjev, kar znese slabih sedemsto tolarjev. Za dodatek 250 SIT pa lahko kupite zgoščenko kar v avtomatu :D. Zanimivo, kaj? Thnx, experimetant!

Slashdot - V laboratorijh Bell Labs podjetja Lucent tech, so postavili nov hitrostni rekord v prenosu podatkov po optiki. Seveda so uporabili več vlaken in več kanalov, a skupno je bila dosežena hitrost kar 2,56TB/s.
Več tukaj.

Tweak3D - Ko sem šel malo na lov za novicami, sem na Tweak 3Dju opazil novico o gigabitni internetni povezavi za domače uporabnike. Vse kar sem lahko naredil je, da sem se smejal... no, pa nadaljujmo. Pravijo, da optična vlakna morda le niso samo daleč oddaljene sanje, temveč, da se znajo dokaj kmalu pojaviti tudi pri domačih uporabnikih, saj so se, po besedah predstavnika podjetja Optic Solutions, cene optičnih vlaken močno znižale in se še vedno nižajo. Prav tako se širijo tudi proizvodnje zmogljivosti optičnih vlaken. Po njegovih besedah je edino vprašanje v primerjavi optičnih vlaken z kabelskim internetom in xDSLom cena namestitve in ne cena vlaken! Prenos podatkov po optičnih vlaknih pa dosega tudi hitrosti 10 gigabitov na sekundo. Še vedno pa je ta novica novica za od Slovenije razvitejši svet ter za prebivalce območij z večjo gostoto prebivalstva, tako da bomo mi še kar nekaj časa "kleli" počasne Dial-up in ISDN povezve....