Zerohedge - Minuli teden sta se zgodili dve zanimivi stvari.

Generalni sekretar Sveta Evrope [1] je v izjavi za javnost pozval države članice, da postavijo bolj jasna pravila za blokiranje neprimernih spletnih vsebine, in s tem preprečijo njihovo zlorabo za "mejne" primere, ko spletni zapisu komu niso všeč, nimajo pa pristne kvalitete sovražnega govora, spodbujanja k terorizmu, in drugih nesporno nedopustnih tem.

Praktično isti dan je Evropska komisija, na marčevski poziv Sveta EU [2], objavila "Kodeks ravnanja" za večje spletne strani, ki je že usklajen s Facebookom, Twitterjem, Googlom (YouTube) in Microsoftom, ter še nekaterimi večjimi ponudniki družbenih omrežij (tam, kjer lahko uporabniki širijo svoje zapise).

Kodeks priznava "nujo" po "skupnem nastopu" držav članic in ponudnikov družbenih omrežij pri pregonu sovražnega govora, zlasti zapisov s vsebino rasizma, ksenofobije, in promocije ter poveličevanja terorizma. Države naj naredijo svoje pri pregonu kaznivih dejanj s takšno...

TG Daily - Avstralce pred neprimernimi vsebinami na internetu že nekaj časa ščiti Australian Communications and Media Authority (ACMA), ki je uvedla črni seznam spletnih strani, ki na najmanjšem kontinentu niso dostopne. Seznam je bil sprva tajen, a je kmalu ušel. Avstralci nad tovrstnim nadzorom in omejevanjem niso preveč navdušeni, kar kažejo na razne načine.

Včeraj so praznovali nacionalni praznik Australia Day in na ta dan so uprizorili Veliki avstralski internetni mrk. V inciativi, ki se ji je pridružilo več kot 150 spletnih strani, so se dogovorili, da bodo za en teden ugasnili svoje spletne strani. Namesto pričakovane vsebine bodo obiskovalci videli črnino in pojasnilo, proti čemu se...

Slashdot - Na Tajskem, kjer praksa blokiranja iz takšnih ali drugačnih razlogov neželenih strani ni nič neobičajnega (glej sorodne novice), so se odločili preprečiti dostop še do spletnih stavnic ter strani za hazardiranje in igranje. Povod za to odločitev je bil samomor 12-letnika, kateremu je oče prepovedal igranje računalniških iger, zaradi česar se je mladoletnik pognal iz petega nadstropja. Suchart Wong-anandchai iz oddelka za posebne preiskave (DSI, Department of Special Investigation) je pojasnila, da je sodišče 19. maja izdalo odredbo, na podlagi katere bodo blokirali dostop do 72 spletnih strani, kjer lahko ljudje stavijo ali se navadijo na igranje iger.

Motiv v ozadju je kakopak denar, saj naj bi bile mnoge izmed teh strani izjemno dobičkonosne. Na noč so lahko posamezne nabrale tudi do 100 milijonov batov (dva milijona evrov), kar je šlo oblastem seveda hudo v nos. Vsem ponudnikom dostopa do interneta so že poslali sezname prepovedanih strani in od njih zahtevali onemogočenje...

BBC - Čeprav naj bi bil internet v svoji osnovi demokratičen medij, so se Tajci odločili, da vsega povprek na spletu pač ne gre govoriti in pisati. Da bi preprečili obrekovanje svojega kralja, so vzpostavili spletno stran, kjer lahko uporabniki prijavijo vse, ki si dovolijo reči kakšno slabo besedo o njihovem kralju. Poleg tega so zagnali varnostni center, ki bo blokiral spletne strani, ki so sovražne njihovemu monarhu. Tako so v prvem dnevu delovanja preprečili dostop do kar 5000 strani. To sicer ni nova zamisel, saj je informacijsko ministrstvo že prej blokiralo spletne strani z neprimerno vsebino, a so sedaj z novo službo prestavili v višjo prestavo. Slashdot.

Stran s tovrstnimi idejami imamo seveda tudi v Sloveniji.

CNN - Kot kaže, je kitajska vlada ponovno blokirala dostop do YouTuba. Lastnik strani Google ni prejel nobenega obvestila, od kdaj in zakaj blokada, temveč so dejstvo odkrili sami, ko so zaznali upad prometa iz Kitajske v začetku tedna. Kaj točno je razhudilo Kitajce, lahko le ugibamo, ena izmed verjetnejših razlag pa so posnetki nasilja kitajske policije nad tibetanskimi uporniki, ki so se znašli na YouTubu. Sicer pa oblasti trdijo, da so posnetki iz Lhase tako ali tako zmontirani in hujskajoči.

Kakorkoli, za vsak primer so preprečili še dostop do strani, kar ni kakšna posebej izvirna praksa. Na zadnje je Kitajska blokirala YouTube lanskega marca, ko je bil povod povsem isto žarišče - Tibet. Če se izkaže potreba, Kitajski veliki požarni zid blokira tudi CNN, BBC, The New York Times in še kakšno drugo stran, ki bi utegnila v državo prinesti politično občutljive vsebine. Kljub temu je kitajski zunanji minister v torek pogumno dejal, da se Kitajska ne boji interneta, temveč ga le upravlja...

Heise - Nedavno je stran Wikileaks objavila sezname cenzuriranih domen v Avstraliji, na Tajskem in na Danskem, kar je dvignilo veliko prahu. Avstralci so, denimo, na svoj črni seznam nezaželenih strani uvrstili kar Wikileaks. Nadaljevanje te zgodbe se te dni vrši v Nemčiji. Kot poročajo tudi na Wikileaks, je nemška policija izvedla hišno preiskavo stanovanja Theodorja Reppa, ki je lastnik nemške domene wikileaks.de. Oblasti so sprva kot razlog za preiskavo navedle distribucijo pornografskega materiala in odkrivanje dokazov, poroča Slashdot.

Kot piše Heise, je problem v objavi blokiranih spletnih strani v Avstraliji, saj nekaj izmed njih vsebuje otroško pornografijo (čemur je črna lista v prvi vrsti namenjena); objavljanje povezav do teh strani pa je kaznivo po nemških zakonih. Medtem je uradno izjavo podal tudi predstavnik za stike z javnostmi državnega tožilstva v Dresdnu, ki je potrdil preiskavo, ki da ji je botroval sum storitve kaznivega dejanja razširanja naslovov z otroško...

Slo-Tech - Kot poroča The Sydney Morning Herald, se je na avstralskem črnem seznamu domen, ki ga vzdržuje ACMA, znašel tudi Wikileaks. Slednji je poznana stran, ki objavlja razne nejavne dokumente, ki tako ali drugače pricurljajo v javnost. Razlog, da je Wikileaks pristal na tej famozni listi, je objava naslovov spletnih strani, ki jih cenzurira Danska. Da z njimi ne gre češenj zobati, so pokazali prejšnji teden, ko so upravljavcem foruma Whirlpool zagrozili z globo v višini 11.000 AUD, ker so na forumu objavili povezavo do neke spletne strani proti splavu, ki je prav tako na črnem seznamu.

Odločitev sicer nima opaznejšega vpliva na brskanje Avstralcev po internetu, se pa utegne to spremeniti, če bo vlada uveljavila obvezno cenzuro in filtriranje internetnega prometa. Na Wikileaks v izjavi za javnost ugotavljajo, da še vedno velja, da je prvo pravilo cenzure, da se o cenzuri ne sme govoriti. Poleg danskega so na Wikileaks razkrili še tajski seznam blokiranih strani, kjer so pod pretvezo...

BBC - Na Tajskem so precej jezni, če kdo žali njihovega kralja. Nek švicar je recimo pred časom za to nespodobno dejanje dobil 10-letno zaporno kazen, po novem pa so skregani tudi z Google-om, saj so blokirali njihovo storitev YouTube. Na strani je namreč nekdo objavil posnetek, v katerem se pojavlja kraljeva slika, iznekažena z grafiti. Tajske oblasti so zahtevale takojšnjo odstranitev omenjene video vsebine, s čimer pa se Google ni strinjal, zato so se Tajci odločili, da bodo povezavo do strani iz njihove države onemogočili.

Stvari zaenkrat stojijo na mestu, bo pa zanimivo opazovati, ali bo Google podobno kot v primeru kitajske cenzure za ceno kapitala popustil, ali pa bo ostal zvest demokratičnim načelom. Novica izvira z BBC-ja.

Slo-Tech - Oglaševalski oddelek OpenOffice.org se je odločil prestaviti v višjo prestavo. Sprožili so namreč akcijo proti piratstvu.

Preko svoje spletne strani sporočajo, da je po podatkih Microsofta 35% vse programske opreme na svetu nelegalne, Microsoft pa se pripravlja na bitko za legalizacijo vse svoje programske opreme, ki se uporablja na črno. Sporočajo tudi, da se naporom Microsofta za Izkoreninjenje piratstva pridružujejo tudi sami ter pozivajo k izbiri OpenOffice.org.

Imam občutek, da tovrstna pomoč Microsoftu ni ravno dobrodošla...

CNN - Vsi že vemo, da zasebnosti na spletu bolj ali manj ni. Največje oglaševalske agencije zbirajo podatke o vaših navadah, vaših konjičkih, vaših nakupovalnih navadah in tako naprej. Dober primer je tudi recimo Amazon, ki zbira podatke o tem, kakšne knjige iščete in glede na te podatke vam prikaže priporočene knjige za vas.
Zaradi očitkov oglaševalski industriji, da nenehno vdira v zasebnost uporabnikov, so postavili dve spletni strani (t.i. "opt-out" strani), Network Advertising Initiative in Andersen Compliance, kjer lahko uporabniki odklonijo uporabo njihovih podatkov, ko obiščejo popularne komercialne spletne strani.
V preteklosti so morali uporabniki na vsaki spletni strani posebej označiti, da ne želijo uporabe njihovih podatkov na spletni strani, kar je povzročilo kritiko varuhov zasebnosti in nekaterih zakonodajalcev. Tako se ameriški kongres nagiba k temu, da bi na splošno uredil to problematiko na ta način, da bi lahko oglaševalske agencije uporabljale podatke o uporabnikih...