Slo-Tech - 24. aprila 2015 bo v Novem mestu zopet potekala največja neprofitna odprtokodna konferenca v Sloveniji, ki jo prostovoljno organizira skupnost – za skupnost.

Odprtokodna konferenca Open Way poleg promoviranja odprte kode v računalništvu spodbuja tudi odprtost na drugih področjih. Open Way povezuje, ozavešča in odpira poglede na odprtokodne poglede vredne širjenja.

Letošnji Open Way bo gostil Podjetniški inkubator Podbreznik. Del dogajanja bo potekal tudi v zanimivi in izvirni “pisarni na prostem”, imenovani Open Office. Nastopilo bo 14 gostujočih predavateljev, med njimi dva iz tujine, teme pa bodo obsegale vse od pregleda novih računalniških in elektro smernic do boja za odprtost in etiko v medijih. Poleg poslušanja zanimivih predavanj pa se bodo udeleženci lahko tudi naučili novih veščin izdelovanja lastnih projektov z Drupalom, programiranja...

TechSpot - Intel je ta teden uradno izdal tretjo generacijo svojih procesorjev družine Atom (izjava za javnost), ki so namenjeni uporabi v lahkih prenosnikih, netbookih in pametnih napravah. Naprave, ki bodo uporabljali nove v 32 nm-tehnologiji zgrajene procesorje s kodnim imenom Cedar Trail, bodo na voljo v začetku prihodnjega leta. Zanimanje za sodelovanje so že izrazili Acer, Asus, HP, Lenovo, Samsung in Toshiba.

Procesorji iz te družine bi bili morali iziti že septembra, a jih je Intel sprva prestavil na november in potem še malo zamaknil. Neuradno so...

Slashdot - Kitajska vlada že nekaj časa uvaja program Go Rural, s katerim bodo poskušali zvišati raven računalniške pismenosti na podeželju. V nerazvitih predelih države bodo ponujali poceni računalnike (prenosnike in netbooke) s procesorji Intel Atom, ki jih bo poganjala lokalna verzija operacijskega sistema Moblin z imenom Red Flag Linux. Ljudjem bodo omogočili 13-odstotno subvencijo pri nakupu, če se bodo odločili za Linux, ki bo imel dodanih vrsto aplikacij, ki bodo posebej namenjene za pomoč pri razvoju vasic. Dodana programska oprema bo z vseh področij - za rezervacijo izletov po vaseh z drugim etničnim prebivalstvom, kar naj bi pripomoglo k večjemu razumevanju, aplikacije za podporo kmetovanju, ipd. Microsoft še vedno prepričljivo obvladuje večinski tržni delež, vprašanje pa je tudi, koliko izmed teh računalnikov bo po nakupu dobilo ukradeno verzijo Windows.

InternetNews - Kot poročajo na InternetNews poročilo Linux Foundation Linux Kernel Development: How Fast is it Going, Who is doing it and Who is Sponsoring it? o razvoju Linux jedra razkriva pospešen razvoj le-tega.

Od različice 2.6.24 do 2.6.30 so razvijalci dodali 2,7 milijona vrstic kode, povprečno pa so vsak dan prispevali 10.923 vrstic, 5.547 vrstic pa pobrisali.

Število popravkov in posodobitev na uro se je povečala za 42 odstotkov (povprečno vsako uro v jedro dodajo 5,45 posodobitev), povečalo pa se je tudi število razvijalcev: iz 1057 (pri jedru 2.6.24) na 1150 (pri jedru 2.6.30).

Raziskava tudi kaže, da majhno število razvijalcev prispeva večino kode, pri razvoju zadnjega jedra pa so bili najbolj dejavni neodvisni razvijalci (21,1%), sledili pa so razvijalci pri Red Hatu (12%), IBM-u (6,3 % sprememb), Novellu (6,1%) in Intelu (6,0 %). Kot zanimivost lahko omenimo še, da Linus Torvalds ni več med 30 najbolj aktivnimi razvijalci, kljub temu pa ostaja pomemben član razvijalske skupnosti.
...

bit-tech.net - Na IDFu je Pat Gelsinger, podpredsenik Intela, razkazoval rezino jeder Larrabee, Intelove vstopnice na grafični trg. Pri bit-techu so sliko s francoske strani Hardware.fr dodobra analizirali in s pomočjo Photoshopa in predpostavko, da ima rezina premer 300 mm ter je izdelana v 45 nm procesu, dognali, da ima eno jedro Larrabeeja kar 702 mm² površine. Če ga primerjavo s procesorjem Itanium 2 (712 mm² in 2 milijardi tranzistorjev) in nVidiinim GT200 (576 mm² in 1,4 milijarde tranzistorjev), očitno napoved, da bo Larrabee imel 1,7 milijarde tranzistorjev, drži. Veliko število tranzistorjev oz. velika površina jedra pa pomeni tudi drago proizvodnjo, saj na rezino pride le 64 jeder, nikoli pa niso delujoča prav...

engadget - OpenMoko, verjetno najbolj znan proizvajalec mobilnega telefona, na katerem je med prvimi tekel Linux, bo močno zmanjšal obseg svoje operacije. Poleg odpusta polovice delovne sile so odpovedali še izid naslednika modela Neo FreeRunner. Celoten OpenMoko projekt je bil precej nišen, saj je bil namenjen predvsem razvoju aplikacij za mobilno verzijo Linuxa in je bil v realnem svetu, roko na srce, neuporaben, saj je stabilno deloval le GSM modul. Pot bo OpenMoko nadaljeval s plan B, strategijo, ki ne vključuje pametnih telefonov (zasnove in izdelave strojnega dela?). Špekulira se, da se bodo posvetili razvoju za Googlov Android, saj je bil le-ta že prikazan delujoč na Neo 1973, govorice o tej potezi pa so krožile že od takrat naprej.

To je poleg Dash Express, osebne navigacijske naprave, že druga odpovedana Linux naprava, ki jo je izdeloval FIC.

bit-tech.net - Moblin, Intelov operacijski sistem, prvič predstavljen leta 2007, je namenjen uporabi na MIDih, netbookih, nettopih in ostalih sistemih s procesorjem Atom. Pri Intelu pa so se odločili, da razvoj Moblina predajo Linux Foundation-u, ki skrbi za večjo prepoznavnost Linuxa v svetu. Po besedah Intela naj bi ta poteza blagodejno vplivala tako na razvoj Moblina kot njegovo razširjenost, saj bo tako postal bolj viden in opažen, odprtokodna skupnost pa bo v razvoj vnesla več inovativnosti in večje število razvijalcev.

Z odprtostjo pa bo kdorkoli lahko Moblin prevedel tudi za arhitekturo ARM in s tem omogočil uporabo tekmecem, recimo nVidiji s platformo Tegra. A Intel pravi, da ga to ne moti, saj je pred kratkim najavil še, da je del proizvodnje Atom procesorjev predal TSMCju, s čimer je olajšal proizvodno sistemov Atom partnerjem, ki TSMC uporabljajo tudi za svojo proizvodnjo. Oboje kaže na precejšno samozavestnost v zmogljivosti in prihodnost Atom arhitekture, obenem pa z odprtostjo...

Slo-Tech - Pred časom so trije poslanci Državnega zbora RS, Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič na vlado poslali pobudo v zvezi s prehodom na odprtokodne rešitve. Vlada je pobudo obravnavala na 19. redni seji in na predlog Ministrstva za javno upravo sklenila naslednje.

1. Glede uporabe odprtokodnih brskalnikov so na vladi mnenja, da prihranka tu ne more biti, saj je Microsoft Internet Explorer brezplačen, "uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij". O težavah, ki jih razvijalcem spletnih strani povzroča Internet Explorer vlada seveda ne ve nič, ravno tako pa tudi ne o varnostnih problemih, ki so jim izpostavljeni uporabniki Internet Explorerja med obiskovanjem spletnih strani. Seveda posledično vlada tudi nič ne ve o stroških, ki nastajajo v zvezi s temi težavami. Pozablja se tudi, da je Firefox v Sloveniji že najbolj razširjen brskalnik.

2. Glede OpenOffice.org so na Ministrstvu za javno upravo izjavili, da ne nasprotujejo uporabi...

Ars Technica - Kot poročajo na ArsTechici je francoska policija, ki se je leta 2004 odločila za prehod na Linux prihranila že 50 milijonov EUR.

Prehod so začeli leta 2005 in najprej so MS Office nadomestili z OpenOffice.org. Sledila je zamenjava še ostale programske opreme, vključno z brskalnikom Firefox in odjemalcem e-pošte Thunderbird.

Potem je leta 2006 prišla Vista in francoska policija se je namesto na Visto raje odločila migrirati na Ubuntu. Razlog za migracijo je bila ocena, da jim prehod na Visto ne bo prinesel bistvenih prednosti, poleg tega pa jim je Microsoft povedal, da bi bilo za prehod potrebno izobraževanje uporabnikov.

Francoska policija je tako izvedla testni prehod na Ubuntu. Za začetek so prehod izvedli na 5.000 delovnih postajah, prehod sam pa je bil zelo enostaven. Do konca leta načrtujejo še prehod 15.000 delovnih postaj do leta 2015 pa nameravajo Linux namestiti na vseh 90.000 računalnikih. Ugotavljajo, da ima Linux številne prednosti, med drugim tudi enostavnejšo...

Heise - Na CeBIT-u je tajvanski MSI predstavil še nekaj novih računalnikov iz serije All-in-One NetOn. NetOn AP1900, ki ima 19-palčni zaslon, procesor Intel Atom N270 z 1,6 GHz, gigabajt pomnilnika in 160 GB trdega diska je že naprodaj za 499 evrov, ostali pa šele prihajajo. Aprila ali maja pričakujemo AE1900, ki bo imel na dotik občutljiv zaslon (ne bo pa obvladal naprednih gest multitouch) in bo stal med 549 in 599 evri. Junija bo na prodajne police pokukal še WindTop AE2200, ki bo imel 22-palčni zaslon in TV-tuner, poganjali pa ga ne bodo Atomi, temveč močnejši procesorji. Detajlov MSI še ni želel razkriti, so pa pokazali sistem z Intelovim procesorjem Core 2...