Slo-Tech - Tehnično bi na daljša vesoljska potovanja lahko leteli že sedaj, a vplivi dolgotrajne izoliranosti na človeško psiho še niso docela raziskani. Na Zemlji se temu morda še najbolj približa življenje na Antarktiki, kjer je polovico leta tema, kjer ni možnosti hitrega odhoda, kjer so ljudje in prizori venomer isti, življenje pa monotono. Raziskovalci, ki so preživeli 14 mesecev na nemški postaji Neumayer III, so jo odnesli s spremembami v možganih. Raziskava, ki si jo izvedli na pensilvanski univerzi, je pokazala spremembe v gostoti in strukturi možganskega tkiva pri ljudeh po dolgotrajnem bivanju na Antarktiki. Osamljenost nam torej res lahko skisa možgane.

Alexander Stahn, ki je raziskavo vodil, je pojasnil, da so opazili 7-odstotno zmanjšanje hipokampusa, kar je ogromna sprememba. V študiji je sodelovalo devet ljudi, in sicer pet moških in štiri ženske. Pred odhodom na Antarktiko so jim temeljito pregledali glavo. Možgane so slikali z magnetno resonanco, pri čemer so najpodrobneje...

Slo-Tech - Švicarski znanstveniki z ETH in züriške univerze so spremljali 37 posameznikov, izmed katerih sta jih dve tretjini uporabljali pametne telefone z na dotik občutljivimi zasloni, preostanek pa klasične telefone s tipkami. Z elektroencefalografijo (EEG) so spremljali možgansko aktivnost ob uporabi blazinic na prstih in ugotovili, da imajo redni uporabniki pametnih telefonov v določenih predelih možganov bistveno višjo aktivnost.

Vsakega novega orodja se je treba navaditi, da ga začnemo učinkovito uporabljati z vsemi zmožnostmi. Navajanje ni nič drugega kakor prilagoditev možganov in mišic na nove procese (gibe in ukaze), ki se seveda v možganih izvede kakor izgradnja novih povezav med nevroni. Da redna uporaba določenih...

Nobelove nagrade - Kot je že v navadi, se je teden razglasitev letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad pričel z medicino. Letošnji prejemniki te prestižne nagrade so ameriško-britanski profesor kognitivnih nevroznanosti John O'Keefe (polovica nagrade), norveška nevrofiziologinja May-Britt Moser ter njen soprog nevrofizolog Edward I. Moser (skupaj drugo polovico) za odkritje celic, ki v možganih gradijo sistem pozicioniranja.

Okolje, v katerem se...

Eurekalert - Raziskovalci iz Göttingena so proučevali ustroj možganov, in sicer jih je posebej zanimala aktivnost nevronov in kako hitro ti zanemarjajo informacije. Svoje izsledke so objavili v članku Dynamical Entropy Production in Spiking Neuron Networks in the Balanced State (dostopen je z naših univerz) v reviji Physical Review Letters, koder opisujejo, da možgani informacije pozabljajo s hitrostjo enega bita na nevron na sekundo, kar je bistveno hitreje od predvidevanj.

Možgani sestojijo iz več med seboj povezanih nevronov, ki tvorijo povezave s svojimi sosedi. Ko do nevrona prispe impulz, nevron bodisi posreduje impulz svojemu sosedu bodisi ga ne. Rezultat več milijard tovrstnih odločitev je procesiranje podatkov v...

Wired Blog - Raziskovalca Joey Wilson in Neil Patwari iz University of Utah sta razvila napravo, ki s pomočjo radijskih valov omogoča zaznavanje gibanja posameznika znotraj zaprtega prostora.

Gre za postopek, ki sta ga poimenovala variančno radio tomografsko slikanje (ang. variance-based radio tomographic imaging), postopek pa temelji na merjenju in prikazovanju sprememb v radijskih valovih, ki potujejo skozi stavbo.

Raziskovalca sta uporabila 34 točkovni sprejemnik razmeščen okrog hiše ter brezžični protokol IEEE 802.15.4. Vsekakor gre za zanimivo raziskavo, ki omogoča marsikatero koristno uporabo pa tudi zlorabo. No, za vse zaskrbljene pa je na voljo tudi že zaščita v obliki barve, ki absorbira radijske valove in tako onemogoča prehod radijskim...

Slashdot - Na Slate lahko preberemo zanimiv prispevek, zakaj ljudi tako močno privlači brskanje za novimi informacijami po spletu, uporaba Twitterja in komuniciranje prek SMS-ov. Prve raziskave na področju mapiranja možganov je leta 1954 opravila ekipa Jamesa Oldsa na McGill University, ko so podganam v možgane zatlačili elektrode, ki so dovedle električni sunek, ko so se podgane zbrale v določenem kotu kletke. Ko so kasneje elektrode zasadili v lateralni hipotalamus, so podgane prožile sunke, dokler niso omedlele. Prva teorija je bila, da so odkrili center ugodnja v možganih, a so...

engadget - Popolna digitalna revolucija se, kljub vsem napovedim in napredkom v tehnologiji, še ni zgodila. Težavo predstavlja predvsem digitalizacija vseh literarnih knjig, ki so nastale še pred iznajdbo računalnika. Najlažji način je skeniranje, a trenutna tehnologija omogoča skeniranje le ene (oz. dveh) strani naenkrat, kar je pri nekaj tisočih knjigah, katerih strani se štejejo v stotinah, zelo zamudno opravilo.

A japonskim raziskovalcem iz Ishikawa Komuro Laboratorija s Tokijske Univerze bo ta postopek očitno uspelo pohitriti. Njihov prototipni...

engadget - Po nekaterih napovedih naj bi internet na letalih v prihodnjih petih letih postal več-milijonski posel, saj naj bi se, kljub zdajšnji redkosti, močno razširil. Dober korak v to smer pa je naredil Virgin Atlantic, ki je celotno floto letal naredil internetnim uporabnikom prijazne. Kot prvi so sicer želeli postati pri letalski družbi AirTran, a z njihovimi 136 letali proti Virginovim 28 pogoji niso ravno izenačeni. Vseeno, obljube oz. zmogljivosti obeh prevoznikov sta koraka v pravo smer.

Technology Review - Evropska skupina znanstvenikov in raziskovalcev z imenom FACETS (Fast Analog Computing with Emergent Transient States project), ki jo koordinira profesor fizike Karlheinz Meier z Universitãt Heidelberg, je razvila procesor, ki posnema delovanje možganov. Sestavili so ga iz 200.000 umetnih nevronov in 50 milijonov sinaptičnih povezav med njimi, s čimer se želijo približati organiziranosti naših možganov. Ti sicer vsebujejo več kot 100 milijard nevronov. Za vsak nevron so porabili približno 100 elektronskih komponent (tranzistorjev, kondenzatorjev ...), medtem ko jih sinapsa zahteva le 20. Ker je sinaps tako mnogo več, na silicijevi rezini...

Wired Blog - Možganski center za spomin in orientacijo pri ljudeh je dolgo veljal za preveč neorganiziran, da bi lahko iz njega pridobili kakršnokoli uporabno informacijo. Raziskave na podganah so celo kazale, da so morda prostorski spomini hranjeni naključno, vendar je znanstvenikom iz londonskega University College-a vseeno uspelo ugotoviti lokacijo osebe v virtualni sobi na podlagi možganske aktivnosti.

Znanstveniki so se osredotočili predvsem na hipokampsu, del možganov, ki je odgovoren za obdelavo prostorskih relacij in kratkoročnih spominov - pomaga torej pri ugotavljanju kje smo.

Seveda so...

Wired Blog - Dean Kamen, izumutelj Segway-ja je danes na konferenci All Things Digital predstavil rezultat dela inženirjev pri njegovem podjetju DEKA - robotsko roko, ki jo lahko invalidi nadzorujejo s pomočjo misli. Projekt, ki se je začel ko je ameriško obrambno ministrstvo bilo soočeno z nizkim številom mrtvih vojakov in visokim številom ranjencev z manjkajočimi udi, je morala ekipa pri DEKI rešiti v dveh letih, a jim je prvi uporaben prototip uspelo razviti že v enem letu.



Dosežek, ki bo vsekakor močno olajšal življenje ljudem, ki so ostali brez rok, spada med največje dosežke na področju razvoja prostetičnih udov. Če na primer konvencionalne proteze marsikateri invalid naj ne bi uporabljal zaradi njene teže in nepraktičnosti,...

Slashdot - Nemški raziskovalci iz Max Planck inštituta so pod nekoliko drugačno luč postavili eno izmed osrednjih idej človeštva - da so dejanja, ki se jih odločimo narediti, popolnoma naša in nepredvidljiva. Z možganskimi skenerji jim je namreč uspelo predvideti določene preproste odločitve tudi do sedem sekund preden so testni subjekti dejansko storili določeno dejanje.

Seveda bolj zapletene odločitve, ki vključujejo veliko zavestnega mišljenja, (še?) ne morejo biti predvidene, vendar pa so z MRI slikami in analizo proženja različnih delov možganov tekom možganskega procesa, ki vodi do samega dejanja, uspeli precej natančno napovedati, s katero roko bodo testiranci pritisnili na gumb. Vseeno pa popolne...

Discovery News - Priznana ameriška vedenjska psihologinja na Univerzi Yale Laurie Santos trdi, "da je pregoreče in celo neutemeljeno izražanje nestrpnosti v mladosti škodljivo za nevronske povezave," in opozarja, da so skupaj z Univerzo Stanford v vzorčni populaciji v možganskih slikah odkrili ponavljajoč vzorec.
Stanfordski Gabrieli Laboratory je s Santosovo objavil longitudinalno študijo, v kateri so predstavili rezultate raziskav na 321 osebah iz različnih družbenih okolij in slojev. Osebe so spremljali od začetkov adolescence pa do skoraj 30 leta....

Slo-Tech - Konec januarja se je v Kiberpipi v sodelovanju z Lugos odvijal 11. Linux Fest. Na njem se je zvrstila množica predavanj, ki smo jih pridno snemali, zdaj pa smo vsa pretvorili v internetu (divx) prijazno obliko zapisa in jih postavili na ogled.

Tako lahko na naslovu [zaradi "Slo-Tech-efekta" začasno ni na voljo ;)] dobite videe o namestitvi Pinga, namizju, igrah, mreži, strežniških storitvah, Sambi, jedru, varnosti in zvoku. Spremljajoče prosojnice pa so na voljo na strani festivala.

Glede na...

Wired News - Na Floridi so nabrali 25.000 podganjih nevronov in jih poslali pilotirati F/A-22. Za enkrat sicer le simulator, ampak očitno so glodalci po naravi dobri piloti, saj zanesljivo krmarijo letalo v vseh vremenskih pogojih.

Kot vhod mreža nevronov dobi horizontalni in vertikalni premik, na podlagi katerega se prožijo signali za premikanje telesa. Ti se prevedejo v premike palice (s to spreminjamo vpadni kot in vrtenje okoli vzdolžne osi) in jih lahko strnemo v tri področja, levo-desno, naprej-nazaj in odklon. V tem pogledu je vse skupaj resda precej podobno klasičnim avtopilotom, nikar pa ne pozabimo, da ta pristop na relativno preprost način odpira pot do bistveno bolj napredne sposobnosti učenja in razpozanvanja...