Tweak Town - USB 3.0 je zanimiv predvsem za uporabnike prenosnih trdih diskov in video kamer, ki so se zaradi nizkih prenosov vodila USB 2.0 do sedaj posluževali predvsem vodila eSATA oz. Firewire. USB 3.0 v teh dveh primerih reši glavno slabost svojega predhodnika, hitrost prenosa (s 480 Mbit/s v teoriji prepustnost dvigne na 4,8 Gbit/s oz. 600 MB/s), s popularnostjo USB 2.0 dandanes pa se morda lahko nadejamo tudi, da bo čez nekaj let USB 3.0 prav tako razširjen. Kaj dejansko prinese desetkrat višja prepustnost so se odločili preizkusiti fantje pri TweakTown, ki so prek USB 3.0 vodila povezali hiter SSD s SATA vodilom, Intelov X25-M druge generacije. V testu so na sistemu z Gigabyteovo P55 ploščo, 4 GB pomnilnika in Intel Core-i5 750 primerjali USB 2.0 in 3.0, eSATA,...

Expreview.com - Na IDFu je Intel predstavil eno izmed prvih matičnih plošč, na kateri počiva prihajajoče vezno čipovje H57. Slednje bo omogočilo uporabo grafičnega čipa, ki se bo pod pokrovom procesorja poleg procesorskega jedra nahajal na procesorjih s kodnim imenom Clarkdale. Zanimivo je, da je Intel kot prvo predstavil ploščo MiniITX formata, ki je s platformo Atom zaživel mnogo bolj kot prej, ko ga je uporabljala zgolj VIA. Po Atomih je sledilo tudi nekaj plošč z ležiščem LGA-775, že pred tem pa so bili tudi redki poizkusi, ki so podpirali procesorje AMDja. V primerjavi z Intelovo miniITX ploščo, na kateri se nahaja vezno čipovje G45, je novinka bolj uporabna, saj se na njej nahaja tudi...

bit-tech.net - USB ključki so nam že dodobra poznani in so zadnje čase idealen nadomestek CDjev in DVDjev, saj so veliko bolj praktični, manjši in manj dovzetni za poškodbe. Glavni problem pri prenašanju 8, 16 oz. celo 32 in več gigabajtov podatkov pa je hitrost, saj je le-ta teoretično omejena na 480 Mbit/s oz. 60 megabajtov na sekundo. V praksi do tega seveda nikoli ne pride, veseli smo lahko namreč, če dosežemo hitrosti okrog 30 MB/s. Glavni problem je seveda v USB kontrolerjih na matičnih ploščah (še posebej znan problem so imeli oz. še vedno delno imajo AMDjeva čipovja), deloma pa hitrost omejuje tudi sam flash pomnilnik. Prvi problem, kjer je ozko grlo čipovje,...

Daily Tech - Dandanes lahko v večini prenosnikov praviloma nadgradimo samo pomnilnik in trdi disk, saj se proizvajalci trudijo izdelati tem manjše in lažje izdelke, na račun česar trpi modularnost. Asus se je odločil, da bo šel za spremembo v drugo smer, zato je predstavil model C90, prenosnik, namenjen igričarjem.

Naprava temelji na sveži platformi Santa Rosa, lastniki pa lahko po izbiri vanjo poleg običajnih stvari vgradijo še grafično kartico (reža MXM), optični pogon in procesor, vse to brez posega v garancijo. Prenosnik tehta dobre 3 kilograme (vključno z baterijo, ki omogoča 4,5 ure dela) in je opremljen z bogato ponudbo periferije (med nadpovprečnimi lastnostmi so podpora 802.11n ter priključka eSATA in HDMI).

Izvorna novica.

Tom's Hardware - Mobilnost oz. prenosljivost pomeni v današnjem svetu veliko, saj se potrebe po prenosnih trdih diskih večajo. Na tržišču je zaradi tega kar nekaj različnih proizvajalcev, ki so poskusili uspeti na tem področju.

Striček Tom je pod drobnogled vzel 6 različnih nosilcev podatkov in jih primerjal med seboj. Enote se ne razlikujejo le po kapacitetah temveč tudi po načinu prenosa, saj nekateri uporabljajo Firewrire, drugi USB in tretji Highpointov produkt e.SATA.

Hexus - Ohišja so dandanes vedno večja, kar ni ravno pripravno za pisarniško delo in nezahtevne uporabnike. Osnova današnjih računalnikov je ATX standard, saj je večina komponent zgrajena tako, da se ujemajo z ohišjem. Obstaja pa tudi Mikro ATX standard, ki je manjši in bolj pripraven. Ta standard pa potrebuje tudi drugačne matične plošče, saj običajna ATX plošča tu nima kaj iskati, ker je verjetno večja od samega ohišja. Poleg omejenosti števila komponent je tu ovira še zračni pretok, saj v njem ni dovolj prostora, da bi se zrak gibal. A da bi se zrak vsaj malo premikal lahko vgradimo 6 cm ventilator, ki je dokaj slaboten. Vstavili boste lahko le eno 5.25" in dve 3.25" enoti, ker je notranjost zelo natrpana. A tudi tako

Linux Today - Hehe, odkrili so novega hrošča v Linux jedru. Gre za to, da se uptime števec (ki kaže koliko časa je minilo od zadnjega reseta) obrne po 497 dneh spet na ničlo.
Če obstaja pod Windowsi podoben bug, ga seveda nikoli ne bomo mogli opaziti, ker se bodo sesuli mnogo prej :). Če me spomin ne vara je trajalo skoraj dve leti, preden so ugotovili, da se Windows95 avtomatično sesujejo po 47 dneh.