Slo-Tech - Rezultati novih raziskav, ki nekoliko izpodbijajo rezultate starejših, razkrivajo razloge, zakaj in kdaj ljudje bolj goljufajo in ravnajo manj moralno. V nasprotju z uveljavljenim pojmovanjem, da smo ljudje bolj moralni zjutraj, zdaj kaže, da je to odvisno od bioritma posameznika - in še cele palete okoliščin.

Vprašanje morale je v psihologiji in filozofiji neizmeren vir fascinacije. Ali smo ljudje naravno dobri, ali nas tega nauči šele družba, kje je evolucijska podlaga za na videz...

Slo-Tech - Debate o uporabi računalnikov v izobraževalnem procesu tečejo že dlje časa, pametnih odgovorov pa še vedno ni. Računalniki so koristni in nujno potrebni, kjer problemov drugače ne bi mogli reševati. Confrad Wolfram se je že pred leti jezil, zakaj pri matematiki učimo računstvo namesto konceptov in razumevanja. Z računalnikom lahko enostavno prikažemo aproksimacijo ploščine kroga z včrtanim večkotnikom, ki mu povečujemo število oglišč, ali spreminjanje rešitev diferencialnih enačb v odvisnosti od parametrov in začetnih pogojev. Precej bolj zagonetno pa je vprašanje, ali računalniki koristijo pri opravilih, ki jih že stoletja ljudje uspešno izvajajo tudi brez njih - recimo pri delanju zapiskov.

Nova raziskave kažejo, da...

Heise - Na splet je pricurljalo poročilo nemškega Inštituta Max Planck za tuje in mednarodno kazensko pravo, ki je po naročilu nemškega pravosodnega ministrstva izvedel raziskavo o vplivu hrambe prometnih podatkov na boj proti kriminalu. Odkrili so, da ukrepi hranjenja prometnih podatkov ne pripomorejo k večji preiskanosti ali preventivi pred kriminalnimi dejanji, zato niso smiselni. S tem so posredno potrdili pravilnost odločbe nemškega ustavnega sodišča, ki je marca 2010 zakon o hranjenju telekomunikacijskih prometnih podatkov iz leta 2008 razglasilo za neustaven zaradi nesorazmernega poseganja v zasebnost posameznika.

Spor med notranjim in pravosodnim ministrstvom se s tem zaostruje. Spomnimo, da je...

Slo-Tech - Kot smo že poročali, je v začetku tedna nemško ustavno sodišče nemški zakon o obvezni hrambi prometnih podatkov zaradi kršitve pravice do zasebnosti razveljavilo, hkrati pa tudi odredilo, da je potrebno vse shranjene prometne podatke nemudoma izbrisati.

Nemško ustavno sodišče je tako odločilo na podlagi pritožbe več kot 34.000 nemških državljanov (med drugim tudi pravosodne ministrice Sabine Leutheusser-Schnarrenberger), združenih v civilno iniciativo z imenom Delovna skupina o hrambi prometnih podatkov.

Po mnenju sodišča namreč nemški zakon o obvezni hrambi prometnih podatkov ne vsebuje ustreznih mehanizmov za preprečevanje neupravičenih posegov v zasebnost in je v neskladju tako z nemško ustavo, kot tudi z 8. in 10. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavljata pravico do zasebnosti in svobodo izražanja. Pomenljiva pa je tudi izjava predsednika nemškega ustavnega sodišča, Hansa-Jürgena Papierja, ki je dejal, da bi hramba prometnih podatkov lahko "povzročila...

Slo-Tech - Kot poročajo na Spiegel.de, je obvezna hramba prometnih podatkov v Nemčiji padla. Tako je namreč danes odločilo nemško ustavno sodišče, ki je odločalo na podlagi pritožbe več kot 34.000 nemških državljanov, združenih v civilno iniciativo Delovna skupina o hrambi prometnih podatkov.

Prvi uspeh s pobudo je skupina pritožnikov dosegla že 27. februarja 2009, ko je nemško administrativno sodišče v Wiesbadnu ocenilo, da je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov, s katerim se shranjujejo prometni podatki o klicih in uporabi interneta za celotno populacijo - tudi povsem nedolžne posameznike - nesorazmeren in predstavlja kršitev pravice do zasebnosti, odločanje o zadevi pa je preneslo na ustavno sodišče sodišče.

To pa je danes presodilo, da obvezna hramba prometnih podatkov v trenutni implementaciji predstavlja kršitev nemške ustave; podatkov se zato ne sme več beležiti, že zabeležene podatke pa je potrebno izbrisati. Ustavno sodišče se sicer ni postavilo na stališče, da je potrebno...

Slo-Tech - Kot je 27. februarja 2009 ocenilo nemško administrativno sodišče v Wiesbadnu je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov, s katerim se shranjujejo prometni podatki o klicih in uporabi interneta za celotno populacijo - tudi povsem nedolžne posameznike - nesorazmeren.

Po mnenju sodišča (odločitev 6 K 1045/08.WI) obvezna hramba prometnih podatkov predstavlja kršitev pravice do zasebnosti, ta ukrep pa v demokratični družbi tudi ni nujen. Po mnenju sodišča ukrep ne spoštuje načela sorazmernosti v skladu z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Odločitev omenjenega sodišča pa ne pomeni, da je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov v Nemčiji sedaj razveljavljen, pač pa le, da se je administrativno sodišče postavilo na stališče, da je tak ukrep nesorazmeren in odločanje o zadevi preneslo na višje sodišče, ki je pristojno za odločanje o ustavnosti obvezne hrambe prometnih podatkov. Je pa odločitev dober znak za pritožnike in njihovo argumentacijo glede spornosti obvezne...

Slo-Tech - Na e-demokracija.si so objavili pogovor z mag. Andrejem Tomšičem, državnim nadzornikom na uradu Informacijskega pooblaščenca. Pogovor je potekal o obveznem hranjenju prometnih podatkov, katere določila na področju hrambe prometnih podatkov internetnih komunikacij, so v Sloveniji stopila v veljavo včeraj, dotaknil pa se je tudi problematike zasebnosti na delovnem mestu.

V pogovoru je Andrej Tomšič nanizal nekaj razmišljanj na temo za kakšne namene se lahko ti podatki uporabljajo, kako hramba vpliva na človekove pravice, kako se bodo kriminalci izognili takšnemu nadzoru, stroških hrambe in učinkovitosti takšnega nadzora. Tomšičev sklep je, da hramba prometnih podatkov prinaša velike stroške, a malo učinka.

Slo-Tech - Po tem, ko je več raziskav pokazalo, da uvedba videonadzora na zmanjšanje kriminalitete vpliva le v manjšem obsegu, je testiranje "teorije razbitih stekel" pokazalo, da na zmanjšanje kriminala veliko bolj vpliva - čiščenje odpadkov.

Teorija razbitih oken, ki sta jo leta 1982 razvila James Wilson in George Kelling pravi, da ima vzdrževanje reda in čistoče za posledico manj vandalizma in asocialnega vedenja, temu pa sledi tudi nižja stopnja kriminala.

Raziskovalci iz ZDA so teorijo leta 2005 pričeli preverjati v mestu Lowell. Skupaj s policijo so identificirali 34 območij, kjer je vladala nadpovprečna stopnja kriminala. Na polovici teh območij so pričeli iz ulic čistiti smeti, popravljati razbite ulične svetilke ter preganjati postopače. Zavarovali so zapuščene stavbe, pričeli pogosteje preganjati manjše prekrške, ter razširili pomoč brezdomcem.

Rezultati poskusa so bili presenetljivi - iz omenjenih območij je število telefonskih klicev na policijo upadlo za 20 odstotkov. Analiza...

Slo-Tech - Bolgarsko Vrhovno sodišče (Bulgarian Supreme Administrative Court (SAC)) je 11. decembra 2008 razveljavilo določila o obvezni hrambi prometnih podatkov v Bolgariji.

Postopek glede obvezne hrambe prometnih podatkov je marca letos sprožila nevladna organizacija Access to Information Programme, ki je trdila, da obvezna hramba prometnih podatkov predstavlja kršitev bolgarske ustave, Evropske konvencije o človekovih pravicah ter zakonodaje Evropske Unije.

Bolgarska zakonodaja o obvezni hrambi prometnih podatkov je namreč pravila za dostop do zbranih podatkov maksimalno poenostavila. Zaradi večje učinkovitosti boja proti terorizmu in kriminalu so bili namreč podatki o klicih in uporabi interneta dostopni uslužbencem ministrstva za notranje zadeve, tajnih služb in ostalih represivnih organov kar brez "nepotrebnih" omejitev kot. je npr. sodna odredba.

Bolgarsko ustavno sodišče je zato presodilo, da takšen neomejen dostop predstavlja neupravičen in protiustaven poseg v pravico do...

Slo-Tech - Florian Sander, na svojem blogu o problematiki hrambe prometnih podatkov poroča o raziskavi, ki so jo opravili pri znanem nemškem inštitutu za raziskovanje javnega mnenja Forsa.

Raziskava, ki je bila opravljena konec maja 2008 je pokazala, da obvezna hramba prometnih podatkov ima vpliv na vedenje posameznikov (vsaj v Nemčiji), saj so ljudje zaradi obvezne hrambe prometnih podatkov spremenili svoje telekomunikacijske navade.

Izsledki raziskave kažejo, da je za obvezno hrambo prometnih podatkov slišalo 73% anketiranih, dobra desetina (11%) pa jih je izjavilo, da zaradi ukrepa obvezne hrambe prometnih podatkov v določenih okoliščinah že niso uporabili telefona ali e-pošte.

Šest odstotkov anketirancev je prepričanih da so zaradi tega ukrepa prejeli manj klicev in e-sporočil, dobra polovica (52%) pa jih je izjavilo, da zaradi hrambe prometnih podatkov telekomunikacijskih sredstev verjetno ne bi uporabili za pogovor s farmacevtom (glede uživanja zdravil), psihoterapevtom ali ženitnim...

Slo-Tech - V začetku februarja 2004 so na Infoworld objavili članek o IBM-ovi napravi TotalStorage Data Retention 450.

V članku so zapisali, da IBM skuša "zaseči razvijajoči trg hrambe (prometnih) podatkov, ki nastaja z novo zakonodajo". Njihov proizvod naj bi podjetjem pomagal pri spoštovanju pravil in v prmeru sodnih sporov. Naprava vsebuje tudi programsko opremo, ki zagotavlja "da podatki, ki so predmet pravne preiskave niso izbrisani".

Vendar pa je v tistem času v EU veljala Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah 2002/58/EC, ki je določala da komunikacij in prometnih podatkov ni dovoljeno shranjevati brez soglasja uporabnika, razen za potrebe prenosa ali upravljanja s prometom ter zaračunavanja storitev, oziroma v primeru zakonite sodne odredbe.

A iz "naših" ust v božja ušesa. 25. marca 2004 je bila sprejeta Deklaracija o boju proti terorizmu, v kateri je na strani 4 napisano priporočilo, naj se preuči predloge za vzpostavitev pravil za obvezno hrambo prometnih...

Data Retention Is No Solution - Evropski parlament je včeraj s 378 glasovi za, 197 proti in 30 vzdržanimi podprl direktivo o hrambi prometnih podatkov. S tem je potrdil predlog direktive brez amandmajev, torej različico predloga, ki so mu ostro nasprotovale organizacije za zaščito človekovih pravic in nekateri operaterji komunikacij.

Potrjena direktiva prinaša:

• obvezno hrambo prometnih podatkov telefonskih in internetnih komunikacij (vključno z naslovi elektronske pošte) ter podatkov o lokacijah mobilnih telefonov;
• čas hrambe ne bo enak po celotni EU, znašal pa bo od 6 do 24 mesecev, poleg tega pa je dovoljen tudi daljši čas hrambe (Poljska je npr. predlagala 15 let);
• povračilo stroškov operaterjem nastalih zaradi obvezne hrambe prometnih podatkov ureja vsaka država po lastni presoji;
• omejitve za katera kazniva dejanja je mogoče shranjene podatke uporabiti niso določene (torej jih bo mogoče uporabiti tudi za boj proti kršitvam avtorske pravice);
• obvezna bo tudi hramba podatkov o neuspešnih poiskusih...

Slo-Tech - DELO je v petek, 25. novembra 2005 na strani 16 objavilo kratko novico o tem, da je Združenje glasbenih in filmskih založnikov CMBA, katerega člani so Sony, Disney, BMG, EMI in podobne korporacije, na evropske parlamentarce naslovilo pismo, v katerem jih prosi, naj se zavzamejo za ohlapnejšo razlago direktive o hranjenju telekomunikacijskih podatkov. Združenje si namreč obeta, da bi bilo s pomočjo prometnih podatkov lažje preganjati kršitelje avtorskopravne zakonodaje, predvsem uporabnike P2P omrežij.

Da se na tem področju morda dejansko obetajo spremembe in da se prometni podatki v EU ne bodo hranili le za potrebe boja proti terorizmu, pač pa tudi boja proti nelegalnemu izmenjevanju avtorsko zaščitenih datotek preko P2P omrežij, pa kaže tudi novica objavljena na Open Rights Group.

Omenjena organizacija namreč poroča, da je komite Evrospkega parlamenta za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) 24. novembra podprl idejo o razširitvi seznama "resnih kaznivih...

Slo-Tech - Objavljamo stališče slovenskega ministrstva za pravosodje glede predlagane direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov ter komentar stališča.

Stališče ministrstva za pravosodje:

"Ministrstvo za pravosodje v skladu s svojo pristojnostjo dokument (predlagano direktivo o hrambi prometnih podatkov, op.p.) ocenjuje z vidika časovne koristnosti hrambe telekomunikacijskih podatkov za namene učinkovitega izvajanja predkazenskih in kazenskih postopkov ter ustreznosti določb o varstvu osebnih podatkov glede na sprejete standarde varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.

Ministrstvo za pravosodje meni, da so določbe v dokumentu, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov (člen 5 - varovanje podatkov in 6 - dostop do podatkov), zaradi harmonizacije varstva osebnih podatkov v državah članicah, povsem zadovoljive in ustrezne z vidika varstva osebnih podatkov posameznikov. Sedanji predlog liste podatkov, ki naj jih telekomunikacijski operaterji hranijo, po mnenju...