TG Daily - IBM se zaveda, da v današnjih dneh ne more več gledati le na hitrost in zmogljivost, temveč tudi na porabo svojih superračunalnikov. Več kot 50 % emisij ogljikovega dioksida pride od hlajenja strežniških prostorov, zato so se povezali s švicarskim državnim inštitutom za tehnologijo in razvili novo linijo superračunalnikov, Aquasar. Z njim ciljajo na 85 % zmanjšan izpust ogljikovega dioksida, s čimer bi letno izpust zmanjšali za do 30 ton.

Superračunalnik bosta sestavljala dva vodno hlajena BladeCenter strežnika, z odpadno toploto pa bodo ogrevali stavbe inštituta, kjer bo nameščen prvi sistem. Sam superračunalnik ima zaprt vodni tokokrog z 10 litri prostornine in pretokom pol litra na sekundo, segreta voda pa se bo ohlajevala v toplotnem izmenjevalniku, od koder se bo prenesla na inštitutovo ogrevalno napeljavo in obenem pod črto zmanjšala energetsko porabo za do 40 %.

TG Daily - Mednarodna lestvica prvih 500 najzmogljivejših superračunalnikov za november 2008, ki je bila v celoti objavljena danes, kaže, da trenutno le dva presegata magično mejo enega petaflopsa. Junija je bil tak sicer le eden. Tokrat že drugič zapored lestvica kaže tudi porabo energije, tako da lahko ocenimo, kateri superračunalnik je najvarčnejši.

Prvo mesto zaseda IBM-ov BladeCenter QS22/LS21, to je Roadrunner v Laboratoriju Los Alamos, z 129.600 jedri AMD Opteron in IBM QS22, ki je zmogel 1105 teraflopov in za to porabi 2483 kW. Sledi mu Cray XT5 QC s 150.152 jedri, 1059 teraflopi in porabo kar 6951 kW.

Zanimiva je tudi statistika, saj je med sistemi na seznamu tri četrtine Intelovih, preostali pa so enakomerno porazdeljeni med IBM in AMD. Povezave med podenotami so prek gigabitnega etherneta v 56 odstotkih , 28 odstotkov pa jih uporablja Infiniband, od tega vseh prvih 50 sistemov. Geografsko so na prvem mestu ZDA (58,2 %), sledita Evropa (30,2 %) in Azija (9,4 %). Najzmogljivejši...

CNet - SSD-ji so dom sprva našli v digitalnih kamerah, fotoaparatih in MP3 predvajalnikih, sledili pa so jim računalniki, predvsem prenosniki, izvzeti pa niso niti pomembni strežniki. Lep primer, kjer je potrebno ogromno prenosov na sekundo, so sistemi, uporabljeni za rezervacije oz. za procesiranje informacij kreditnih kartic. Za SSD-je se je sprva ogrel Intel, zdaj pa mu sledi še veliki in modri - IBM.

IBM-u je uspelo izdelati 4,1 Terabajtno rešitev, ki je kar 2,5-krat hitrejša od najhitrejših diskovnih rešitev. IBM je Fusion-IOjeve SSD-je združil v gručo ter jih opremil z lastno virtualizacijo diskovnega prostora, kar omogoča kar milijon IOPSov - vhodnih in izhodnih operacij v sekundi. Prva uporaba SSDjev pa je bila že lansko poletje v izbranih IBM-ovih Blade strežnikih.

Slashdot - Raziskovalci iz Univerze v Antwerpnu so bili pri svojem razvoju topografske opreme soočeni z večnim izivom pomankanja procesorske moči, vendar so namesto običajnega pristopa (izgradnje pravega in tudi primerno dragega superračunalnika) ubrali povsem svež pristop.

Svoj superračunalnik so se odločili zgraditi iz štirih NVidiinih grafičnih kartic GeForce 9800 GX2 in zahvaljujoč Nvidiini tehnologiji CUDA so pri svojem delu dosegli rezultate, ki so presegali zmogljivosti univerzitetnega superračunalnika CalcUA, ki ga je univerza kupila marca 2005 za 3,5 milijona evrov.


Da zahteva takšna procesorska moč tudi spodobno hlajenje je samoumevno - ob neobremenjenem sistemu se GPU-ji grejejo z zavidljivih 55 stopinj celzijami, ob popolnoma obremenjenem in nenavitem sistemu dosežejo temperature 86...

Daily Tech - Čeprav ne gre za blazno noviteto (vodno hlajeni so bili že superračunalniki Cray), je to vseeno pomembna sprememba v tem delu računalniškega sveta. Problem je namreč v hlajenju strežniških prostorov, saj klimatske naprave prispevajo levji delež k računu za elektriko.

Novi Power 575 superačunalnik, poimenovan tudi Hydro-Cluster, poleg precej manjšega računa za elektriko (na račun klima naprav, saj bo potrebnih kar 80% manj hladilnih zmogljivosti, s tem pa se bo potrebna energija za hlajenje sistema zmanjšala za 40%) prinaša tudi višje zmogljivosti. En rack s 14 2U pladnji namreč vsebuje kar 448 Power6 pri 4,7 GHz tiktakajočih procesorjev, 32 na pladenj, družbo pa jim dela 3,5 terabajtov pomnilnika (seveda na enem pladnju). S 600 Gflopsi na pladenj pa je nov superračunalnik,...

Monitor - Turboinštitut, slovenski inštitut za hidroenergijo bo postal lastnik novega superračunalnika, ki se bo s svojimi zmogljivostmi uvrščal med 250 najhitrejših superračunalnikov na svetu in se zavihtel na prvo mesto v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Nakup novega superračunalnika, ki ga je Turboinštitut opravil pri IBM Slovenija, tako predstavlja velikanski napredek za inštitut saj med njihove primarne dejavnosti sodijo najrazličnejše simulacije toka (pri vodnih, parnih in vetrnih turbinah, črpalkah, obtekanju ladij in letal, podzemnih voda, ožilja, itd.), ki za svoje kakovostne in hitre rezultate potrebujejo superračunalnik.

Adria, kot bo superračunalnik poimenovan, bo imel 2048 jeder (256 strežnikov z dvema štirijedrnima procesorjema) in se bo v končni konfiguraciji ponašal s 4,1 TB delovnega pomnilnika - že za shranjevanje izračunov bo potreboval dodaten strežnik kapacitete 10 TB - bo za 50-krat povečal računske zmogljivosti Turboinštituta in tako zmanjšal čas potreben za...

Ars Technica - IBM je najavil prehod proizvodnega procesa Cell procesorjev, ki poganjajo Sonyjeve PlayStation 3 konzole, s sedanjega 65-nanometerskega na 45-nanometerskega. Poleg spremembe velikosti procesorja se bo njegova poraba po IBM-ovih besedah zmanjšala za 40 odstotkov, zaradi česar bo tudi potreba po hlajenju manjša. Obenem bo zaradi prej naštetih sprememb sam procesor cenejši, kar utegne vplivati tudi na ceno samih konzol PlayStation 3, vendar za zdaj še ni napovedanih pocenitev omenjenih igralnih konzol.

Več o tem preberite v izvorni novici na ...

ZDNet - Največji proizvajalec osebnih računalnikov na svetu bo po novem na željo strank lahko velike sisteme, zaprte v strežniške omare, opremil z naprednim hlajenjem. Sklenili so pogodbo s podjetjem Emerson Network Power, ki se ukvarja z industrijskim hlajenjem in bo v Dellove računalnike tlačil svoj Liebert XD. Ta deluje na principu spremembe agregatnega stanja, podobna hlajenja phase change se pogosto uporabljajo za ekstremna navitja.

Stranke naj bi novost namesto običajnih ventilatorjev izbrale predvsem zaradi 30 - 50% manjše porabe električne energije, kar zna v prisilno hlajenih serverskih sobah predstavljati dobršen delež. Drugi proizvajalci zaenkrat ne ponujajo omenjenih rešitev, pri HP-ju in IBM-u lahko razen zračnega dobite zgolj klasično vodno hlajenje.

Izvorna novica.

Ars Technica - Ta ponedeljek je IBM predstavil svoj novi procesor Power 6, ki postavlja nove mejnike v zmogljivostih strežniških procesorjev. Ima samo dve jedri, ki tiktakata pri frekvenci 4.7 GHz, dva spominska krmilnika, izdelan je v 65-nanometrskem SOI tehnološkem procesu, porabi pa približno toliko, kot njegov predhodnik Power 5+ pri 2,3 GHz. Seveda so rezultati prvih benchmarkov poleteli v nebo; najbližja konkurenca osramočeno zaostaja.

Izvorna novica.