Reuters - Kdo bo v zgodovino zapisan kot tisti, ki je prvi prižgal komercialno mobilno omrežje 5G, bo očitno odvisno od tega, koga bomo vprašali. V Južni Koreji so ga pognali zgolj slabo uro pred Verizonom v Chicagu in Minneapolisu ... toda le za šest ljudi.

Že vrabci čivkajo, da bodo omrežja 5G mnogo več kot zgolj še eno mobilna storitev, saj naj bi predstavljala enega najvažnejših povezovalnih členov v internetu stvari in pametnih mestih, pomagala pri navigaciji samovoznih vozil in še kaj. Mobilni ponudniki naj bi do leta 2025 na posamezni celini potrošili več sto milijard evrov za opremo, zaradi česar tekma med njimi dobiva že komične proporce. Tako je denimo AT&T v začetku leta nategoval z značko 5Ge, toda zdaj so novo...

The Economist - Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti je v pretežnem delu potrdilo odločitev Komisije EU v konkurenčni zadevi Komisije proti Microsoftu.

Sodišče je tako pritrdilo mnenju Komisije glede uporabe tržnega prava skupnosti (predvsem 86. člena Amsterdamske pogodbe, ki je v slovensko zakonodajo prevzet v 10. členu Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence), ki prepoveduje zlorabo prevladujočega položaja na trgu. Tako je potrjena (že plačana) globa v višini skoraj pol milijarde evrov (proti $50 milijardam letnih prihodkov) ter obveznost razkritja določenih strežniških protokolov. Načel konkurence tako ne prebije niti varstvo intelektualne lastnine.

V skladu s temeljno pravico do pravnega sredstva ima tudi Microsoft možnost pritožbe v dveh mesecih.

Ne glede na sodbo in želje evropske komisarke za konkurenco - čeprav morebiti potrjeno tudi na najvišji stopnji - pa Microsoft tudi jutri in vsaj kratkoročno ostaja tržni udeleženec s prevladujočim položajem.

The Economist - Medtem ko se mnogo govori o pokrivanju celotnih mest s prostimi brezžičnimi omrežji, resničnost tovrstnim načrtom ugovarja: Chicago je prejšnji teden tako postalo menda prvo mesto, ki je takšen načrt opustilo.

Ker so v večini primerov tovrstni projekti prevelik zalogaj za mestne oblasti, jih slednje zaupajo zunanjim izvajalcem - ti pa morajo zagotoviti njihovo rentabilnost. Ob tem se srečujejo s tehničnimi težavami; dejanska omrežja za funkcionalno delovanje ponavadi potrebujejo od 20 do 100 odstotkov več oddajnikov, kot je bilo načrtovanih, hkrati pa ti še vedno ne sežejo skozi zunanje stene zgradb.

Mlačen pa je tudi odziv ciljne javnosti: največji tovrstni sistem na svetu, v Tajpeju, naj bi za dosego točke preloma moral doseči 250.000 rednih uporabnikov do konca leta 2006, vendar jih je še aprila 2007 imel le 30.000. (Primer iz Arizone, ZDA: 32.000 planiranih, 600 dejanskih naročnikov.)

Upravljalci vseeno poskušajo oblasti prepričati v sodelovanje z drugačnimi shemami:...

Slashdot - Times Online poroča, da je večje število britanskih šol začelo na zahtevo staršev in profesorjev odstranjevati WiFi omrežja. Starši (in nekateri znanstveniki) se bojijo, da bi naj brezžična omrežja povzročala izgubo koncentracije, glavobole, težave s spominom in obnašanjem, ter na dolgi rok celo raka. Čeprav trdnih dokazov o nevarnih vplivih sevanja ni, nekateri znanstveniki in starši podajajo argument, da ni niti dokazov da je sevanje varno, zato so raje previdni. Podrobneje na Times Online.

Slo-Tech - V Kanadskem mestu, Torontu, so v sredo splavili prvi del Wi-Fi omrežja, ki ga gradi podjetje Toronto Hydro Telecom, katerega lastnik je mesto samo.

Trenutno je omrežje usposobljeno le v finančnem delu centra mesta, do decembra pa načrtujejo, da bo omrežje pokrivalo že šest kvadratnih kilometrov mestnega jedra in tako pokrivalo finančni center, dve univerzi ter občinske stavbe. Omrežje uporablja sistem dostopnih točk ("hot-spots"), katere so montirali kar na svetilke ulične razsvetljave.

Uporaba omrežja bo prvih šest mesecev brezplačna, po tem obdobju bo pa bo cena storitve znašala 5 dolarjev na uro, 10 dolarjev na dan ali 29 dolarjev na mesec. To gre seveda v nos komercialnim ponudnikom Wi-Fi storitev, ki pa imajo brezžična omrežja navadno omejena le na določene stavbe in ne pokrivajo tako širokega območja.

Več: CBC news.

Očitno se je pohod brezžičnih mest pričel. Kdaj se mu bomo pridružili Slovenci?

Ars Technica - Marsikomu je jasno, da proizvajalci programske opreme kdaj pa kdaj pretiravajo z ocenami o njihovih izgubah zaradi piratstva. Ljude, ki poganjajo drage programske pakete, niso nujno pripravljeni odšteti vsote, ki jo zahteva založnik - ampak PR stroj seveda teh stvari ne upošteva in tupi svoje. Ampak to, kar je pa ušpičila BSA, pa že meji na preverznost. Ocena, da so izgube narastle za 4 milijarde dolarjev, stoji na študiji ki jo je upravil IDC - temelji pa na statistiki, ki z realnostjo nima nobene zveze.

IDC računa povzročeno škodo takole:

To derive its piracy rate, IDC estimates the average amount of software that is installed on a PC per country, using data from surveys, interviews and other studies. That figure is then reduced by the known quantity of software sold per country-a calculation in which IDC specialises. The result: a (supposed) amount of piracy per country. Multiplying that figure by the revenue from legitimate sales thus yields the retail value of the...

Slashdot - Teksaški narodni parki so si pridobili še eno turistično atrakcijo. Po poročanju časnika Christian Science Monitor se lahko obiskovalci priklopijo na odprte brezžične dostopne točke. Bolj natančne podatke pa lahko morebitni internetni odvisniki najdejo na domači strani parkov.

Le kdaj mislijo kaj podobnega ponuditi v naših narodnih parkih? Si tega sploh želimo?

Slashdot - Vsi, ki imajo radi znanstveno fantastiko, verjetno poznajo antimaterijo. V Zvezdnih stezah namreč skupaj z materijo poganja warp pogone. Po nekaterih izjavah in teorijah naj bi bilo to zduževanje nemogoče, a vsi vemo, da so nekoč govorili, letenje ni mogoče in da je Zemlja ploščata ...

A kot poroča Slashdot, jo bomo kmalu lahko uporabljali v praktični znanosti in za naše dobro. Znanstveniki v Ženevi so odkrili, da lahko antiprotone pošljejo v točno določeno celico, ki jo izberejo in da tam povzročijo veliko več "škode" na tumornih oz. rakavih celicah. Poleg tega pa, v primerjavi z drugim metodami zdravljenja, povzročijo zelo malo škode na bližnjih celicah, saj je tehnologija veliko bolj precizna. Klik!

Slashdot - Na spletni strani časopisa The Economist so spisali zanimiv članek o uveljavljanju odprte kode po svetu in don Kihotskem boju Microsofta z mlini na veter.

Dolgo časa so protagonisti odprte kode poudarjali slabosti zaprtega programja, vendar so bili to bolj osamljeni glasovi, predvsem v računalniški sferi. S člankom v Economistu pa bo odprta koda vzbudila precej več zanimanja tudi v poslovnih okoljih in državnih institucijah.

Microsoft grožnje iz strani OSS (Open Source Software) jemlje zadnje čase vse bolj resno, tudi s podlimi izjavami tipa "odprta koda je rak za gospodarstvo..." in "principi odprte kode so utelešenje komunizma...". No, med drugim je Microsoft ustanovil Shared Source Initiative, ki partnerjem omogoča vpogled v izvorno kodo Microsoftovih izdelkov (ne pa tudi spreminjanje!). S tem pa je Microsoft v nasprotju s svojimi izjavami izpred nekaj let, ko so vodilni trdili, da poznavanje izvorne kode vodi k lažjemu zlonamernemu izkoriščanju slabosti programskih...