Xtreme Systems - Veliko je bilo govora o novem, 40 nm grafičnem jedru, ki je srce Atijevega Radeon HD 4770, RV740. A kot kaže le-ta pravzaprav ni 40, temveč 45 nanometrski čip. Do zmešnjave pride zaradi različnih meritev velikosti tranzistorjev, oz. kontaktnih nožic slednjih.

Po besedah Kevina Gibba, uslužbenca kanadske elektronske analitične družbe Chipworks, je trenutno poimenovanje velikosti proizvodnega procesa pravzaprav brezpredmetno, saj ne predstavlja več velikosti tranzistorja, kakor včasih, ko so bila vrata na robovih tranzistorja. Danes še vedno predstavlja razdaljo med vrati, s to razliko, da so se pomaknila bolj skupaj, kar prinese višje hitrosti čipov. Pri 90 nm proizvodnem procesu je bila razdalja med vrati dejansko bolj blizu 60, pri 65 nm pa blizu 40 nm. Zaradi prevelikega puščanja toka enostavno zmanjševanje ni bilo več mogoče, zato ima tudi 45 nm proces Intela razdaljo med vrati približno 40 nm, prav tako kot TSMCjev. Dejansko je širina enega tranzistorja 160 nm za Intel oz. 162...

Ars Technica - Že nekaj časa se velika proizvajalca CPU-jev srečujeta s težavo, ki jo povzroča fizična razdalja med tranzistorji na procesorju. Ker so v pogledu načrtovanja procesorji praktično dvodimenzionalni, prihaja do težav zaradi razdalj med posameznimi komponentami procesorja. Če na kratko obrazložim - imamo dva tranzistorja, velikosti 1µm (mikrometer). Če sta povezana z 1mm dolgo povezavo, to pomeni, da signal med njima prepotuje razdaljo, ekvivalenteno prostoru, ki ga zasede 1000 tranzistorjev. Če velikost tranzistorjev zmanjšamo na 1nm, obdržimo pa isto povezavo, prepotuje signal razdaljo,...

Hartware.net - Intel je že lansko jesen na IDF (Intel Developer Forum) oznanil, da so izdelali prototip procesorja z 80 jedri, sedaj pa je Manny Vara razkril nekoliko več podrobnosti. Najpomembnejša: porabil bo manj elektrike kot Ljubljana.

Za zdaj Intel svojo beštijo imenuje Tera-Scale Teraflop Prototype, ker je njen domet več kot bilijon operacij na sekundo. Prototip je namenjen zgolj raziskavam (beri: ne deluje) na področju sodelovanja več jeder, zato je do njegove praktične uporabe še daleč, a Intel optimistično napoveduje prve čipe za leto 2012.

Zanimivejša je poraba električne energije, ki v oklestenem modelu znaša manj kot 100 W, kar je manj kot trenutni štirijedrni procesorji, končna številka pa bo seveda nekoliko večja....

Slo-Tech - Rezultati prejšnje ankete:



Dvojedrni procesorji vse pogosteje najdejo prostor v nakupovalnih košaricah malo bolj zahtevnih uporabnikov, kljub temu, da so aplikacije, ki bi znale obe jedri dobro zapreči, še zelo redke. Kot kaže, bo v prihodnjem letu dvojedrni procesor postal nekaj bolj običajnega pod soncem, zahtevnejši uporabniki pa bodo posegli po štiriedrnih različicah.

Tako nas zanima, kakšna je situacija v naši skupnosti na začetku leta 2007. Koliko jeder ima procesor v vašem primarnem računalniku?

Slo-Tech - Do leta 2010 naj bi luč sveta ugledal najhitrejši superračunalnik, ki naj bi presegel zmogljivost petaflopsa. FLOPS je merilo za število opravljenih operacij z realnimi števili v sekundi (FLoating Operation Per Second), petaflops pa je kar 10¹⁵ teh operacij na sekundo. Za primerjavo povejmo, da današnji procesorji zmorejo okoli 1 GFlops (odvisno od vrste testa in prevajalnika).

Ta stvar zanima ameriško agencijo za obrambne raziskovalne projekte, superračunalnik bo pa sestavil nekdo izmed trojice Cray, IBM in Sun.

Ker se zmogljivost procesorjev v naslednjih nekaj letih zagotovo ne bo tako povečala, je potrebno ubrati drugačne pristope, in sicer paralelne. Pri teh hitro postane ozko grlo komunikacija med posameznimi procesorji in s pomnilniškimi sistemi. Cray bo zato naredil hibridno kombinacijo z namenskimi (vektorskimi) procesorji za obdelavo realnih števil in namenskimi skalarnimi procesorji. Vsak bo imel v neposredni okolici dovolj pomnilnika za nemoteno delo.

Sun poskuša...

Adrian's Rojak Pot -

Na Adrian's Rojak Pot so spisali zanimiv članek o procesorjih, ki so se sposobni sami prekonfiguirati -- FPGA. Kratica FPGA predstavlja angleški izraz field programmable gate arrays, ki opisuje te procesorje prihodnosti. Glavna ideja je, da ni potrebno imeti ves čas enakega procesorja, ki enako hitro izvaja vse računske operacije, temveč je bolje imeti procesor, ki se dinamično prilagaja aplikacijam, ki jih na njem poganjamo.

FPGA-ji, ki že obstajajo v industrijskih okoljih, sestojijo iz tisočih tranzistorjev in povezav med njimi, ki jih lahko programiramo. Od povezanih tranzistorjev je odvisna tudi namembnost in hitrost takšnega procesorja, trenutno pa v industriji omogoča, da nove tipe procesorjev s simulacijo preiskusijo pred izdelavo. Cel članek.

The Register - To vprašanje nam postavljajo na Registru, kjer so razkrili Intelove načrte za prihodnost.. Ti se ozirajo v tretjo dimenzijo, in sicer gre za preprosto logiko. Sedaj so tranzistorji pločati, v primeru, da pa jih "dvignemo", dobimo tranzistor s tremi vrati. Tok lahko torej potuje na vrhu in ob straneh, s čimer dosežemo, da "enosmerno cesto pretvorimo v tripasovnico", so bili duhoviti pri Intelu.

Ključ za razvoj 3D tranzistorja je fizikalne osnove. Pod 30 nm pride do izgube toka, tako da je potreben drugačen pristop. Poleg tega pa nov pristop omogoča boljšo porazdelitev prostora.

Kdaj? Prej kot v petih ali desetih letih ne, so pesimistični pri Intelu.

ZDNet - Sony je včeraj predstavil prve CD-RW medije, na katerih jih me uspelo doseči dvojno gostoto zapisa, torej 1.3GB. Medij so poimenovali DD-RW, podvojitev gostote pa so dosegli z zmanjšanjem razdalje med posameznimi sledmi zapisa. Na žalost mediji niso združljivi z današnjimi pogoni, tako da bo potrebno za njih izkoristek kupiti novo napravo. Te naj bi se v trgovinah pojavile že začetkom aprila, Sonyeva pa se bo ponašala s ceno okoli $250. Tudi cena medijev bo za to kapaciteto kar ugodna, in sicer okoli $2 za DD-R in $4 za DD-RW.
Čeprav tehnologija izgleda obetavno, je vseeno nekako v senci DVD-R/W standarda, ki pa je trenutno še preveč drag in v povojih, da bi bil viabilna opcija. Sony je tako predstavil nekaj vmesnega in zna se zgoditi, da jim bo uspelo. Več tukaj.